pes | Svetlana – SLOVENIJA

Pasma: madžarska vižla

Madžarska kratkodlaka vižla spada med ptičarje. Prvič sem pasmo videla na Animal planet, kjer so jo predstavili kot psa, ki ne smrdi No, ta je pa dobra, lep pa še brez vonja. Dober razlog, da sem na letošnji mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 2013, kar precej časa preživela med vižlami.

Vižla je pes z lovskim nagonom, zato potrebuje prav vsak dan nekaj ur intenzivnega gibanja. O pasmi skoraj vsi viri pišejo, da so to prijazni psi, poslušni, potrpežljivi, igrivi, učljivi in zelo radi so z družino.

Vižla je igriv, potrpežljiv in učljiv pes. Lepotec z zlato rjavim kožuhom

Madžarska kratkodlaka vižla se pojavi že v srednjem veku, kot že ime pove, na Madžarskem. Po dveh svetovnih vojnah je vižla skoraj izumrla, toda rešili so jo Avstrijci, ki so se lotili vzreje in od tam je ta lepotec odšel na vse konce sveta.

Samec vižle doseže velikost od 57 do 64 cm, samica pa 53 do 60 cm.

Vižla ima močan lovski nagon, zato je nujen odpoklic. Ker pa je pasma učljiva, je tega ni težko naučiti, potrebna je vztrajnost in zavzetost lastnika.

Vižla, pes z veliko energije, potrebuje veliko gibanja na prostem, ne samo na razstavnem prostoru :)

Kratkodlaka vižla. Samo še zadnji taci malo pretegnem, potem pa akcija :)

Vižla ima lep zlato rjav kožuh, ki ga z lahkoto negujemo. Obrišemo ga z mokro krpo, seveda pa za lepši sijaj potrebuje tudi izdatno mero čohanja :)

Madžarska kratkodlaka vižla, pred strogimi sodniki na mednarodni razstavi psov, vseh pasem, CACIB Ljubljana 2013.

Povezano: CACIB Ljubljana 2013

Rodezijski grebenar

Rodezijski grebenar – Afričan, ki se odlično počuti tudi v Sloveniji

Rodezijski grebenar je pasma, ki je nastala na jugu Afrike, na meji z Bocvano, kjer je ma (gospa) Ramocve ustanovila Prvo damsko detektivsko agencijo. Pasma je nastala s križanjem hotentotskega psa in različnih evropskih pasem, ki so jih s seboj pripeljali priseljenci. Rodezijski grebenar je močen in pogumen pes. Vzrejen je bil za lov na leve. Vse bolj je ta pasma prisotna tudi v Ljubljani. Tu sicer levov ni, oziroma imamo leva in levinjo v živalskem vrtu, a ta dva sta bolj lene narave in bolj poležavata in lenarita. Rodezijski grebenar je zelo vzdržljiv. Lahko preteče tudi do 50 kilometrov, brez odmora. Zato je ta pasma primerna za aktivne ljudi, ki radi tečejo, saj je kuža navdušen tekač pa tudi agilitija se ne brani. Rodezijskega grebenarja takoj prepoznamo po grebenu, ki ga ima na hrbtu.

Mladič opazuje nastop svojih starejših prijateljev in sorodnikov na pasji razstavi :)

Značilen greben na hrbtu, po katerem je pasma prepoznavna. Na tem delu raste dlaka v nasprotno smer.

Rodezijski grebenar je navdušen tekač na dolge proge

A sem zdaj že jaz na vrsti? Rodezijski grebenar čaka na svoj nastop, CACIB Ljubljana 2012

Povezano: CACIB Ljubljana 2012 Kraški ovčar Svetovni dan živali

Srednje azijski ovčar – SAO

Srednje azijski ovčar, dobrodušni velikan, za vse ljubitelje pasme in tiste, ki razmišljajo o nakupu le te, objavljam komentar in fotografije Igorja Strnada, poznavalca in lastnika slovenskih predstavnikov SAO.

Komentar se nanaša na prispevek: Srednje azijski ovčar

Citiram:

“Zgornjemu članku bi danes rad dodal, da se zadnje čase zelo pogosto pojavljajo slabi in ne zdravi psi te pasme, k temu pa pripomoremo tudi sami z svojo neosveščenostjo! Pojavlja se namreč veliko zelo hude displanzije, pa tudi drugih hib od podgrizavosti, nadgrizavosti, itd…. Vedeti moramo da se nam to zgodi, kadar smo premalo pozorni na stvari pri nakupu! Tukaj zahtevajmo od vzreditelja, da nam pokaže pisni izvid rtg slikanja kolkov, in zapisnik vzrejnega referenta, ki se mora ujemati z kinološko zvezo države v kateri gledamo mladiča! Nekateri rejci za svoje mladiče izdajajo rodovnike, ki so izdani v drugi državi, kot pa smo kupili mladiča! Včasih se to dogaja zato, ker imajo nekateri rejci v matični državi prepoved vzreje! Pred nakupom se prepričajte na kinološki zvezi Slovenije o potrebnih dokazilih, za kasnejši vpis v slovensko rodovno knjigo! Preverite tudi veljavne odločbe o kupiranju repov in ušesov v državi, kjer kupujete mladiča! Tako vam lahko postane marsikaj jasno, saj v določenih državah kupiranih psov ni več mogoče razstavljati! Za ta dodatek zgornjemu članku, sem se odločil na podlagi izmenjanih izkušenj z drugimi lastniki psov, ki so v zadnjem času ravno zaradi opisanih stvari zelo nesrečni! VEDITE DA JE VČASIH DRAG MLADIČ, LAHKO ŠE DRAŽJA IZKUŠNJA!!!!
Veliko sreče pri nabavi vašega alabaya!!!!”

SAO — Srednje azijska ovčarja, Nadar in Dona

SAO — Srednje azijska ovčarka Dona, prva predstavnica te pasme v Sloveniji. Dona je slovenska mladinska, sedaj pa že veteranska šampionka.

SAO — Dona in Nadar, slovenska predstavnika pasme srednje azijski ovčar

Fotografije in komentar: Igor Strnad

Podobno: Srednje azijski ovčar

Kraški ovčar – Kraševec

Kraški ovčar na mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 2012.

Kraški ovčar je edina slovenska avtohtona pasma psov, saj je bila mednarodno priznana že leta 1939. pod imenom ilirski ovčar. Domnevajo, da so ga k nam pripeljali Iliri tako, da so nam Iliri poleg botaničnega vrta v Ljubljani zapustili tudi to čudovito pasmo. Kot kraški ovčar pa je bila pasma priznana leta 1968.

Kraševec je zelo dober pastirski pes in zanesljiv čuvaj. Danes je v te namene bolj malo izkoriščen. Večinoma je kot hišni ljubljenček in prijazen spremljevalec, če ga seveda tako vzgojiš. Po svoji zunanjosti je precej podoben šarplanincu pa tudi kavkaškemu ovčarju.

Kraški ovčar je srednje velik pes, sive barve. Siva barva pa je lahko svetla ali pa zelo temno siva. V višino zraste do 63 cm in doseže težo 42 kg. Samice so nekoliko manjše.

Največ ljubiteljev in lastnikov kraškega ovčarja v Sloveniji je v Mariboru in Ljubljani z okolico. Tako je tudi na letošnji 57. mednarodni razstavi psov na Gospodarskem razstavišču, CACIB Ljubljana 2012. bilo največ razstavljalcev te pasme prav iz teh delov Slovenije.

Povezano: CACIB Ljubljana 2012

CACIB Ljubljana 2012

14. in 15. januarja se je v Ljubljani odvijala 57. mednarodna razstava psov.

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je 14. in 15. januarja 2012. gostilo 57. mednarodno razstavo psov. Predstavili so se hišni ljubljenčki, mali in veliki, od čivave, zlatega prinašalca pa vse do ogromnih mastifov, kot je tibetanski mastif in še večji, angleški mastif.

Psov in pasem je bilo ogromno, zato sem se osredotočila na nekaj meni trenutno najbolj zanimivih pasem, nekatere sem v živo videla prvič. Eden teh je čudoviti pirenejski planinski pes. Na razstavi je bil samo eden iz Hrvaške. Tudi pasmo akita sem prvič videla v živo pa pasmo tosa in angleškega mastifa, ki dominira s svojo velikostjo pa tudi z lenobo. Velik, počasen in neokreten pa vendar izredno simpatičen in dobrodušen.

Na tokratni razstavi sem se še največ zadržala pri edini slovenski pasmi, kraškem ovčarju. Pa hišni ljubljenček iz Afrike, rodezijski grebenar, iz Nemčije, weimaranec pa sibirski husky, hovawart in mastifi.

Na isto temo: CACIB Ljubljana 2010

Zanimivo: Svetovni dan živali

Svetovni dan živali 10/11

4. oktober praznujemo povsod po svetu kot Svetovni dan živali. V Ljubljani smo se ljubitelji živali zbrali v parku Tivoli, v soboto 1. oktobra 2011.

V soboto 1. oktobra 2011. je bilo v parku Tivoli zelo živahno. Nenavadno topel dan za začetek oktobra je na Pasjo ravan privabil kar nekaj pasjih lepotcev in njihovih lastnikov pa tudi mački niso manjkali.

Pri KD Krim so poskrbeli za prikaz agilitija in RO (Rally Obedience). Svoje prve korake v teh pasjih veščinah so lahko preizkusili tudi pasji obiskovalci prireditve. Kužki so se lahko v Tivoliju tudi polepšali, imeli so pasji salon, v pasjem baru so lahko poskusili hrano in priboljške, ki jih je pripravil Pedigree. Na voljo so imeli tudi masažni salon, kjer so se lastniki seznanili z osnovno tehniko pasje masaže.

Vsi pa smo veselo slikali pse vseh mogočih pasem od mladičkov, malih pasem, kot je čivava, yorkshirski terier, prvič sem videla tudi pritlikavo pasmo ruski toy terier.

Pri srednje velikih pasmah prevladuje border collie, bilo je tudi kar nekaj nemških dog, aljaški malamut in kar precej kužkov pasme čistokrvni mešančki, kot jim pravijo v Zavetišču Horjul. Mačji rod pa so zastopale Maine Coon v svojih fensi vozičkih seveda.

shi tzu — Pasma Shi Tzu, mladič, star tri mesece

maine coon — Maine Coon, ameriška gozdna mačka, ki je postala hišni ljubljenček

Podobno: Praznik živali 2010

Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni

Zanimiva zgodba o življenu s hišnim ljubljenčkom, samojedom Orijem.

Zanimiva in duhovita zgodba o samojedu Oriju, je napisana za vse generacije. Še posebaj pa je zanimiva za ljubitelje psov, ki imajo pse ali pa smo jih nekoč imeli. Ko pisateljica, opisuje Orijevo obnašanje, se spomnim tudi na svojo Kalo, pritlikavi pudelj, ki se do svojih ljudi ni nič drugače obnašala kot Ori. Prav tako nas je razveseljevala in zabavala, s svojimi norčijami celih petnajst let …

Knjiga, Ure pasjih dni je razdeljena na tri dele. Tri zgodbe nam pripovedujejo o življenju Orija in njegovih ljudeh. Vsi skupaj s prijaznim samojedom na čelu so bili svetovni popotniki, zato v knjigi izvemo tudi marsikaj zanimivega o krajih kjer je družina živela.

ure_pasjih_x400_y — Veselka Šorli Puc, Ure pasjih dni, 124 strani, Mohorjeva družba 2005

Svoje srečno pasje življenje je Ori začel v Ljubljani, nadaljeval v Pragi, nato pa se preselil na Kras. V tem zadnjem delu nas tudi pouči, da je zmotno mnenje, da Benetke stojijo na pilotih, ki so jih naredili iz kraškega hrasta, saj tako velikih hrastov na Krasu sploh ni bilo. Lepa reč.

Pisateljica, ki je po svoji izobrazbi slikarka, se v knjigi sprašuje, “Kaj dela pes ves božji dan, kadar seveda ne spi? Čemu služi?” In odgovor je “Ničemur in v tem je njegova slava.”

S tem, da pes ne služi ničemur pa se ne morem strinjat. Pes je pravi terapevt, tudi “navaden” hišni ljubljenček obvlada terapijo, kaj šele tisti, ki jih posebej pripravljajo za tak namen, psi reševalci, terapevtski psi kot so Tačke pomagačke, Ambasadorji nasmeha pa še bi lahko naštevala.

Fotografije samojeda so nastale na pasji razstavi v Ljubljani, CACIB Ljubljana 2010, ni Ori, ki je glavni junak knjige

Zanimivo: Ladjica Ljubljanica

Ruski terier

Črni ruski terier, od vojaškega psa do hišnega ljubljenčka.

Na letošnjem praznovanju ob dnevu živali, v parku Tivoli, me je v poplavi vseh pasem, ki so tam bile, še najbolj prevzel črni ruski terier. Mogoče zato, ker sem ga videla prvič, ali pa ker je tako lep in velik pes.

Doma sem takoj pobrskala po internetu in našla spletno stran družine, ki vzreja ruske terierje in živi z njimi – (black terrier).

Pasma je nastala s križanjem velikega šnavcerja z airedalskim terierjem, nato pa še z rottweilerjem, pa z novofundlancem. Tako so nastali čudoviti črni psi, ki so jih poimenovali črni terier. Prvi standard pasme so objavili leta 1958. v pravilih za šolanje vojaških psov, v nekdanji Sovjetski Zvezi.

Iz službenega psa (tako kot naš policijski pes Arni), se je ruski črni terier prelevil v hišnega ljubljenčka. Res da je malo velik, toda vzreditelji pravijo, da je to umirjen, vodljiv in vdan družinski član. Kar velja za prav vsako pasmo, ki ji namenimo dovolj časa in pozornosti, pa naj bo to mali yorkshirski terier ali pa veliki tibetanski mastif.

črni ruski terier — Črni ruski terier je umirjen, vodljiv in vdan družinski član.

Velike pasme:

Tornjak

Povezano:

Praznik živali 2010

Otroški bazar 2010

Otroški bazar, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od 9. do 12. septembra 2010

ljubljana otroški bazar — Čivava Papi je bil med obiskovalci letošnjega bazarja.

Otroški bazar, ki se dogaja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je prireditev, ki ni namenjena samo otrokom, temveč tudi vsem tistim, ki imamo radi živali.

Prav zato ga zelo rada obiskujem. Na bazarju se predstavljajo delovne živali, kot so psi reševalci. Danes so bili na bazarju štirje. Dva izurjena reševalca: Ens, črni dolgodlaki prinašalec in Gaj, zlati prinašalec. Poleg njiju pa dve psički, ki se za to delo še pripravljata in sta pripravnici: Lucy, škotska ovčarka in Uran, psička pasme, beli švicarski pes.

Na Otroškem bazarju je tudi mini živalski vrt, v katerem so ovce, koze, vijetnamski pujsi, zajci in morski prašički. To so gostje iz Živalskeg vrta Ljubljana, ki jih lahko tudi pobožamo.

Živali na Otroškem bazarju 2009

Povabilo v Provanso

Elizabeth Adler – Povabilo v Provanso (ljubezenski roman)

Berljiva ljubezenska zgodba, primerna za vroče poletne dneve na počitnicah ob morju, jezeru ali pa na domačem balkonu.

Ljubezenska zgodba z nekaj akcije kriminalistov, saj kjer je bogastvo in velika dediščina je na žalost tudi pohlep.

Rafaella Marten je bogata pridelovalka odličnega francoskega vina, ki živi sama v čudovitem dvorcu v Provansi, za počitnice pa ima na razpolago še vilo ob morju, v Antibesu na azurni obali.

Ima dva odrasla sinova, ki sta se ji iz različnih razlogov odtujila in na koncu tudi nesrečno končala. Rafaella se odloči, da bo v Provanso na družinsko srečanje povabila člane družine, ki živijo po vsem svetu in nekateri niti nevedo, da so člani te bogate francoske družine.

Ena takih je Franny Marten, mlada veterinarka iz Amerike, ki je bila presenečena, ko je dobila vabilo, a se vseeno odloči, da se bo srečanja udeležila.

Jake je sin Rafaellinega mladostnega ljubimca Lukasa, ki je v mladosti eno leto preživel pri njej v Provansi in si jo za vedno vtisnil v srce. V Provanso je prišel s svojim psom, Klatežem.

Tu je tudi mala deklica Modrinka, ki so jo pripeljali iz Kitajske in je hči Rafaellinega sina. Srečanje z različnimi zapleti in razpleti se za bralca v ležalniku ob morju konča zadovoljivo. Skoraj vsi so srečni in zadovoljni živeli do konca svojih dni.

Podobno:

Dve ljubezenski zgodbi