Samojed

Samojed, snežno beli nasmejani pes.

Samojed, nasmejani pes.

Samojed je dobrodušni velikan, z gostim snežno belim kožuhom in “smejočim” izrazom na obrazu.

Domovina samojeda je Sibirija, vzgajajo pa ga tudi nordijske države. Gost kožuh je ustvarjen za zimo in nizke temperature. Letošnja dolga zima v beli Ljubljani je kot nalašč zanj.

Značaj samojeda je od prijazen do trmast. Zelo rad se potepa, zato je priporočljivo namestiti močno ograjo okoli vrta. V nasprotnem zna oponašati bernardinca Beethowna, ki si je znal utreti pot z domačega dvorišča.

Foto blog samojeda je nastal na mednarodni razstavi psov v Ljubljani januarja – CACIB Ljubljana 2010:

Samojed potrebuje veliko gibanja, da ostane v kondiciji tudi do pozne starosti.
Par samojedov na razstavi CACIB Ljubljana 2010
Plečna višina samojeda je do 57 cm
Snežno bela dlaka samojeda je najpogostejša. Lahko pa je tudi smetanasta ali bela s svetlorjavimi znamenji.
Prostor za nastop samojedov na razstavi psov CACIB Ljubljana 2010
Samojed je pastirski pes, vlečni ali lovski pes, danes pa je bolj družni pes.

Strokovni podatki o pasmi vir: Enciklopedija psov, Ester Verhoef-Verhallen 

Sorodno:

Sibirski husky

Repki na 6. Repkovem teku

 

Foto blog o  pasjih udeležencih, repkih, 6. Repkovega teka in njihovega druženja po teku.

Zadovoljni repki se družijo v Tivoliju

Po končanem 6. Repkovem teku v ljubljanskem Tivoliju, so se hišni ljubljenčki s svojimi lastniki zbrali na travniku ob tivolskem bazenu.

Tek je bil dobrodelne narave. Ves dobiček je šel društvu Repek, ki pomaga psom in mačkom, ki se največkrat zaradi brezskrbnih lastnikov, znajdejo na cesti in v zavetišču.

Nekaj udeležencev teka so bili tudi nekdanji stanovalci Zavetišča Horjul, ki so dobili odgovorne lastnike. Poleg teh čistokrvnih mešančkov je bilo največ border collijev pa zlati prinašalec, aljaški malamut, švicarji, terierji … foto blog:

Lepotica Loa, pasme basenji, je pozorno opazovala dogajanje.
Nekateri niso bili tako pozorni in so se raje družno valjali po tleh.
Nekateri so se previdno povohali.
Nekateri so se ukvarjali z najlepšim pasjim opravilom - žvečenjem, kot Tim, veliki švicarski planšarski pes.
Je kdo poklical Timi? A samo slikala me boš, a lahko zdaj žvečim naprej?
Kuža v ospredju je Skoki, bivši Horjulček, prijazen in pripravljen na "čohanje", kar sem seveda izdatno izkoristila.
Psička, ki me je navdušila, saj mi je prinesla svoj frisbi, čeprav se ne poznava. Tako se je začela moja prva ura frisbija.
Nekaj majhnih pasem, ki so se prav tako udeležili 6. Repkovega teka.

Povezano:

6. Repkov tek

6. Repkov tek

 

Danes se je v ljubljanskem parku Tivoli odvijal 6. Repkov tek.

Popolna harmonija in vsklajenost med psom in lastnikom.

 Udeleženci so bili psi vseh pasem in velikosti s svojimi dobrimi in odgovornimi lastniki. Ves prihodek, ki so ga ustvarili na prireditvi gre v dobrodelne namene, za pomoč brezdomnim živalim.

Po teku pa so organizatorji pripravili še predstavitev tekme v frisbiju, kjer se še najbolje znajdejo psi pasme border collie. Seveda je to moje mnenje, toda izvajanje tako visokih skokov je zmožen mogoče še hrvaški ovčar.

Frisbi je mešanica trikcev, plesa, akrobatike in igre. Igra je glavna, ker pes in lastnik se v prvi vrsti zabavata in igrata. Vse mora biti zabavno in seveda varno.

Foto blog dogajanja po 6. Repkovem teku:

Levji skok? Ne, samo border collie je.
gremooo
Daj no, vrži že enkrat.
Samo ne pohodi me prosim.
Jupiii, še en obrat na desno.
Pa sem ga ujel, dobro mi gre.

Ta je bla pa nizka, ampak uspelo mi bo.

Društvo Repek bo denar porabilo za brezdomne hišne ljubljenčke. Če ima še kdo željo, voljo in možnost pomagati ali donirati kakšen €, je spodaj naslov društva in številka njihovega računa:

REPEK-Društvo za pomoč brezdomim živalim
Pot v Hrastovec 9a
1231 Ljubljana-Črnuče
TRR: 03107-1000197021

Društva za pomoč živalim v Sloveniji

Nisem nevaren

“Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti to povrnem stokratno,” bi verjetno rekel vsak pes, ki ga ljudje prištevajo med takoimenovane nevarne pasme. Kaj pa je nevarna pasma? Tudi mali pes ima prav tako močne zobe kot velik in ravno tako lahko ugrizne in rani človeka ali drugo žival.

Zato je zelo veliko odvisno od lastnika psa, od njegove vzgoje in doslednosti pri vzgoji psa.  Pes mora biti projekt cele družine, prva vsak član družine se mora s psom aktivno ukvarjati. Seveda si bo kuža izbral svojega gospodarja, ki ga bo najbolj ubogal, a postati mora del naše družine in živeti z družino. Saj pri nas je bilo tako in odločitev je bila pravilna.

Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti povrnem stokratno.

Zaradi tragedije z bulmastifi, ki se je predkratkim zgodila v Ljubljani, želijo nekateri spet na hitro spremeniti zakonodajo o nevarnih pasmah. Pa smo spet tam. Predlagajo, da bi se število psov omejilo glede na plečno višino. Lastnik naj bi dokazoval svojo telesno težo, da bi lahko peljal svojega malo večjega psa na sprehod …

Zato se je Društvo za zaščito živali Ljubljana odločilo začeti z akcijo “Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!”  V soboto 6. marca 2010 so na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirali shod v podporo psom in na ulicah zahtevali odgovore.

Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!

Na svoji spletni strani Društvo za zaščito živali Ljubljana poziva vse odgovorne lastnike psov in vse ljubitelje le teh, da podpišejo peticijo. S podpisom se bomo zavezali, da bomo še naprej odgovorni skrbniki svojih hišnih ljubljenčkov in obenem zahtevali bolj premišljeno in trezno spreminjanje zakonodaje.

peticija je na spletni strani, podpis je mogoč do 14. marca 2010:

dzzz.si/pobuda/peticija

Oblačila za Aljasko

Na našem zimskem izletu v Italijo, kjer smo med ostalim obiskali tudi največjo šolo pasjih vpreg v tem delu Evrope, nam je simpatični lastnik Ararad Khatchikian pokazal in razložil kaj vse potrebuješ, ko se odpraviš na tekmovanje vlečnih psov na čisto pravo Aljasko, kjer temperature dosežejo do – 60 stopinj pa še kakšno povrh.

Parka, pod katero je več plasti oblačil, je podložena s kožami in zelo pomembno je, da ima čim manj zadrg.

Preden smo na Mali Aljaski občudovali glavno atrakcijo šole, aljaške huskije, smo pogledali kakšno vse opremo potrebuješ v takih ekstremnih vremenskih razmerah.

Zanimive so bile rokavice. Tudi pri te je treba imeti v več plasteh. Prva plast ščiti zapestja, druga plast so tanjše rokavice s polovičnimi prsti, tretja plast rokavice s snemljivim delom na koncu prstov. In ko temperatura doseže – 50 stopinj in več so na hrbtu, vedno pri roki, še rokavice iz kože losa in bobra.

Rokavice, ki na Aljaski rešujejo življenja.

Skoraj vsa oblačila, ki jih nosijo so podložena z živalskimi kožami, v nasprotnem bi v tako nizkih temperaturah ljudje zmrznili.

Lahko razumem, da na Aljaski, v Sibiriji in podobnih pokrajinah pač nujno potrebujejo oblačila iz živalskih kož. Da pa taka oblačila potrebujejo sredi Ljubljane, mi pa ni čisto pogodu ampak to je druga zgodba.

Poleg rokavic je pomembna tudi obutev, ki ne premoči in drži toploto.

Ararad se je s pasjo vprego udeležil 1600 km dolge dirke čez Aljasko

Posebni čevlji imajo ob strani ventilček, ki ga odprejo, ko stopijo v toplejši prostor na bazni postaji.

Na tej poti je bilo 22 baznih postaj kjer so si tekmovalci zamenjali oblačila in nahranili sebe in pse.

Sani, ki jih vlečejo psi sem videla samo v kakšnem filmu, tokrat pa tudi v živo. Vodnik stoji zadaj na lahko bi rekla dveh smučkah, ima dve zavori, eno s katero pse upočasni in drugo s katero jih ustavi. Pasja vprega ima lahko 16 psov, ki ni nujno da si vsi med seboj dobro razumejo. Prav zato mora vodnik obvladati tudi psihologijo psov in vedeti kako bo vprego sestavil, da ne bo neljubih dogodkov. 

Vlečne sani. Črna plošča je zavora, ki drsi po tleh in upočasni pse.

Aljaški husky teče 20 do 30 km na uro in vodnik se mora dobro držati za sani, tudi zapestja si navežejo na sani, da ne pade. Obstaja tudi ukaz za stop, vendar ga psi v svoji tekaški vnemi ne slišijo in se ustavijo, ko začutijo da je nekaj narobe. To je lahko 10 ali 20 km naprej.

V Beli peči imajo tudi kratke tečaje, kjer se lahko preizkusimo kot

Vlečne sani. V njih imajo spalno vrečo, hrano in vodo. Ko vodnik vidi, da kakšen pes omaguje ali pa je poškodovan, ga da v sani in ob strani odpre zračenje.Vlečne sani. Črna plošča je zavora, ki drsi po tleh in upočasni pse.
vodniki vlečnih psov, vendar se je treba prej najaviti in rezervirati. Podatki tudi v slovenskem jeziku so na spletni strani ararad.net.
Pri zelo nizkih temperaturah je potrebno zaščititi tudi pse s posebnimi plašči za pse, ki ščitijo tudi trebuh. Na zelo dolgih dirkah pa imajo psi tudi pasje škornje, ki varujejo tačke pred odrgninami in zmrzaljo.
Zelo veliko novega in zanimivega smo izvedeli od gospoda Ararada, ki je sin armenca in italijanke in je živel na različnih koncih sveta in tekoče govori štiri svetovne jezike pa tudi kar veliko slovenskih besed mu je bilo znanih.
Aljaški husky
Povezano:

Mala Aljaska v Furlaniji Julijski krajini

Na Mali Aljaski, ki se nahaja tik za slovensko mejo in malo pred italijanskim mestom Trbiž,  živi Ararad Khatchikian s svojo družino in 40-imi psi, predvsem pasme Aljaški Husky. Vsi skupaj tvorijo šolo vlečnih psov, kjer se ob vnaprejšnji najavi lahko preizkusi prav vsak. 

Poznam pasmo sibirski husky, pa aljaški malamut, prvič pa sem spoznala in videla aljaškega huskija. Na našem zimskem izletu smo obiskali Mednarodno šolo za mushing v Beli Peči, ki jo vodi simpatični Ararad Khatchikian. To je šola za vlečne pse, ki ima 40 psov za vleko sani, predvsem pasme Aljaški Husky.

Ararad Khatchikian in en mesec stara mladiča aljaškega huskija.

Za tako veliko število psov na enem prostoru moraš biti zelo dober pasji psiholog, samo ljubezen do psov je premalo. In Ararad je prav gotovo zelo dober poznavalec pasje duše.

Prav vsakega od svojih psov dobro pozna, ve kako se obnaša, ve kateri pes se s katerim ne razume in kateri psi so med seboj prijatelji.

To je zelo pomembno tudi , ko sestavlja vprego za različna tekmovanja. V paru morata biti dva, ki se dobro razumeta.

Prostor kjer bivajo odrasli psi je zasnovan enako kot na večji ameriški sestri Aljaski. Vsak pes ima svojo hišico, svojo hrano in vodo. Na hišico je priklenjen, ker bi se v nasprotnem med sabo lahko stepli, prav gotovo pa bi si kradli hrano. Lahka veriga je tako dolga, da se sosednji psi lahko med seboj dotikajo, ovohajo in igrajo.

Informacije o dejavnosti šole, terminih in cenah najdemo v slovenskem jeziku na spletni strani ararad.net.

Aljaški Husky

Mama dveh mladičkov ima lepe modre oči, ki pa so za vlečne pse manj zaželjene, ker so bolj občutljive kot rjave oči.

Husky z modrimi očmi je zelo lep, vendar pa manj primeren za vlečnega psa, ker so njihove oči bolj občutljive kot pri tistih z rjavimi očmi.

Aljaški Husky je delovni pes, izredno vzdržljiv in je kot ustvarjen za tekmovanje v dogsledu.
Streha hiše služi tudi kot razgledna ploščad.

Aljaški husky Angel je svoje obiskovalce samo mirno opazovala iz svoje hiše.

Ararad in husky Legend sta sodelovala na tekmi čez Aljasko. 1600 km dolgo progo je Ararad s 16-imi psi prevozil v devetih dneh.

Povezano:

Zimski izlet

Oblačila za Aljasko

Tornjak

Dvodnevna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 2010 in CACIB Tromostovje 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Tornjak

Po tibetanskem mastifu, bi jaz podelila CACIB ali naslov najlepšega čudoviti pasmi imenovani tornjak.

Zelo redko videna pasma pri nas izhaja iz Bosne in Hercegovine, kot državo porekla pa omenjajo tudi Hrvaško. Tako da se pasma imenuje bosansko hercegovsko hrvaški pastirski pes Tornjak. Tako veličasten pes, da ga moram zapisat kar z veliko začetnico.

Tornjak ima pisan kožuh z belo osnovo.

Zelo malo ali skoraj nič je o tej čudoviti pasmi napisano v slovenskih enciklopedijah o psih, saj jaz nisem veliko našla. Tako sem si s podatki pomagala na spletni strani tornjak.si, to je spletna stran slovenskega rejca te pasme z Malega Vrhka, v občini Loška Dolina na Notranjskem.

Pasma je bila prvič omenjena že leta 1076. Tornjak je velik, močan in gibčen pes. Samec zraste do 70 cm. Je umirjen, dobrodušen, pogumen in samozavesten pes. Do tujcev je nezaupljiv, če ni poleg tudi gospodar. Tornjak na mojih fotografijah je bil edini svoje vrste na razstavi v Ljubljani in je bil res zelo prijazen tako, da sem ga z dovoljenjem lastnice tudi pobožala.

Tornjak je velik, močan pes z dolgo in čvrsto dlako.
Dobrodušen, umirjen in pogumen pes, ki je do tujcev nezaupljiv.
Poleg lepega psa mora biti tudi lepa vodnica.
Lep in ponosen

Več bolj natančnih in podatkov o pasmi je na spletni strani tornjak.si. Tam so lastniki zapisali tudi kako se naj otroci in odrasli obnašajo do psa, da ne pride do neljubih dogodkov. Velja pa tudi za ostale pasme.

Povezano:

CACIB Ljubljana 2010

Tibetanski mastif

Mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 2010 in CACIB Tromostovje 2010. CACIB ali kdo je najlepši pes na razstavi, izključno po mojem izboru in okusu.

Tibetanski mastif (do-khyi)

Na letošnji mednarodni razstavi v Ljubljani je kar nekaj pasem še posebaj pritegnilo mojo pozornost. Na prvem mestu je to velik, lahko bi rekla ogromen pes, ki sem ga v živo videla prvič.

To je tibetanski mastif. Lenoben pes s prijaznim obrazom, ki je mirno opazoval kaj se dogaja okoli njega. Ker sem kar precej časa stala in jih občudovala, se je lepotec na sliki levo odločil, da sem tudi jaz njemu všeč. Povodec je bil dovolj dolg, da je prišel do mene in ko sem ga pobožala in “prečihala” se je ta velikan popolnoma raznežil, da o sebi niti ne govorim.

Lastniki in rejci so bili čehi in povedali so mi za svojo spletno stran, če se odločim za nakup. Vsak pes potrebuje lastnikov čas in pozornost, tako velik pes pa potrbuje tudi veliko prostora.

Tibetanski mastif na pasji razstavi mirno opazuje živ žav, ki se dogaja okoli njega.

Tibetanski mastif se zelo rad zlekne pod mizo in uživa v družbi svojih ljudi. Ni preveč zahteven. Sprehod in nega pa seveda igra z žogo, ki pa ni nujno, da jo bo prinesel nazaj, ko mu jo bomo vrgli.

Pasma izhaja iz Tibeta, kot nam pove že njegovo ime. Je izvrsten čuvaj, zvest svoji družini, zelo samozavesten in pameten. Do tujcev je zadržan, kar za tega na ljubljanski razstavi ne velja, z drugimi psi pa se ne druži rad.

Prijazna medvedasta glava me spomne na novofundlanca ali pa na bernardinca.

Tibetanski mastif zraste do 65 cm plečne višine, samec doseže težo 65 kg.

Vir podatkov o pasmi: Psi, Rino Falappi – Mladinska knjiga

Tibetanski mastif rad lenobno poležava in uživa v družbi svojega gospodarja in njegove družine.
Samec tibetanskega mastifa zraste do 65 cm in doseže težo do 65 kg.
Kdo pravi, da imajo samo levi grivo, tudi tibetanski mastifi jo imajo.
Tibetanski mastif ali tibetanska doga je verjetno najstarejša pasma na svetu.

Povezano:

CACIB Ljubljana 2010

CACIB Ljubljana 2010

Mednarodna razstava psov vseh pasem

CACIB Ljubljana 2010 in CACIB Tromostovje 2010

Francoski buldog in nemška doga
Mali francoski buldog in velika nemška doga

Dva dni so se v Ljubljani predstavljali mali in veliki psi vseh mogočih pasem. Eden lepši in bolj negovan od drugega.

Na razstavi smo lahko občudovali pasme: toy pudelj, yorkshirski terier, dalmatinec, saluki, zlati prinašalec, šarplaninec, nemška doga, srednje azijski ovčar, tibetanski mastif, pirenejski mastif, švicarski beli ovčarski pes, nemški ovčar, bernardinec, tornjak, bernski planšarski pes in edina slovenska pasma kraški ovčar. Če omenim samo peščico tistih pri katerih sem se sama največ zadržala.

Najbolj občudujem velike ovčarske pse. Letos mi je bil najbolj všeč tibetanski mastif, ki sem ga videla prvič v živo. Lep, ogromen in izredno prijazen pes. Malo me je razočarala slovenska pasma. Prostor s kraškimi ovčarji je odmeval od glasnega laježa, ki nikakor ni pojenjal. Tega pri drugih pasmah v taki meri ni bilo slišati, niti pri tako imenovanih nevarnih pasmah kot je naprimer argentinska doga.

Velike pasme, ki so mi bile najbolj všeč:

Tibetanski mastif
Poljski ovčar
Tornjak
Pirenejski mastif
Bernardinec
Šarplaninec - mladič
Srednjeazijski ovčar
Srednjeazijski ovčar

Perzijski hrt

Perzijski hrt – saluki

V živalskem vrtu v Ljubljani lahko poleg perzijskega leoparda vidiš tudi perzijskega hrta. Slednjega sem v zoo srečala kot obiskovalca seveda. Velik in eleganten pes omenjene pasme, ki ga v naši beli Ljubljani nisem prav pogosto srečala. Tudi zato mi je bila lepa in graciozna samica še toliko bolj zanimiva.

Perzijski hrt - saluki v zoo z zanimanjem opazuje volkove.
Perzijski hrt - saluki v zoo Ljubljana, ob ogradi z volkovi.

Ker je bila pasma za mene nova, sem takoj pogledala kaj o njej pravi moja biblija, enciklopedija psov. Pasma izhaja z Bližnjega vzhoda, ime pa je dobila po starodavnem arabskem mestu Saluk, kjer jih še danes uporabljajo za lov.

Ali bomo cel dan opazovali volkove?
Ali bomo cel dan opazovali volkove?

Perzijski hrt oziroma saluki je zelo hiter in spreten pes. Je odličen lovec, danes pa je bolj hišni ljubljenček, ki potrebuje veliko gibanja. Bister, miren, zvest in učljiv pes. Ni med najbolj ubogljivimi pasmami, zato ga lahko obrzdamo samo z dosledno vzgojo. Da je njegov lovski nagon zelo močan, smo se skoraj prepričali na lastne oči, ko je saluki na travniku zagledala zajčka.

Zajček, zajček je bil, videla sem ga.
Zajček, zajček je bil, videla sem ga.

Živalski vrt Ljubljana