izlet | Svetlana – SLOVENIJA

Rožnik

Športno, kulturno, kulinarična izletniška točka Ljubljane.

Tudi izlet v bližini domačega praga je lahko zanimiv pa še poceni je.

Rožnik je okoli sto metrov visok hrib, skoraj v centru Ljubljane, ki je del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Priljubljena izletniška točka prebivalcev Ljubljane pa tudi iz drugih delov Slovenije je kar nekaj izletnikov.

V teh vročih dneh je na Rožniku, v senci košatih in visokih dreves še posebaj prijetno. Lahko se odpravimo po botanični, učni Jesenkovi poti, kjer se ohladimo in spoznavamo različne vrste dreves, ki so lepo označena.

Ob vznožju Rožnika je jahalni klub, kjer lahko občudujemo islandske konje in jih tudi jahamo. Od tu se odpravimo po poti do Cankarjevega vrha. Tako se prične kulturna pot na Rožnik, kajti moramo mimo dvonadstropne hiše s stolpom, ki je bila nekoč last slovenske igralke Marije Vere.

Na Cankarjevem vrhu pa si moramo nujno ogledati spominsko sobo Ivana Cankarja, ki nas seznani z leti ko je Cankar živel in ustvarjal na Rožniku. V poletnih mesecih je odprta ob sobotah, nedeljah in ob praznikih. Vstopnine ni.

Porabljene kalorije v tem športno kulturnem delu Rožnika si bomo lahko uspešno povrnili s kulinarično ponudbo, ki je pestra in bogata pa naj bo to gostilna na Rožniku ali pa ob njegovem vznožju.

Na Rožnik se naslanja tudi ljubljanski živalski vrt, za katerega pa je potrebno več ur, da si ogledaš in opazuješ živali v svojih ogradah.

Iz živalskega vrta se odpravimo mimo hiše v kateri je živel pisatelj Josip Vidmar do Tivolija, ki je zasajen s pisanimi rožami. Ob tivolskem ribniku popijemo kavo in se veselo odpravimo s kratkega izleta domov.

narava — Ob pločniku med Rožnikom in vhodom v park Tivoli.

Sorodno:

Park Tivoli

Stara grofija

Najlepša renesančna palača v Celju v kateri ima danes prostore Pokrainski muzej Celje.

Renesančni dvorec Stara grofija so postavili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580 do 1603. Arkadni hodnik je bil dodan kasneje. Dvorec je bil postavljen v reprezentančne namene.

Skozi stoletja je dvorec velikokrat zamenjal svojo namembnost. Od leta 1945 v njem domuje Pokrajinski muzej Celje, ki je bil prva postaja našega izleta na Štajersko.

Sprehodili smo se skozi številne sobe muzeja, od srednjega veka, renesanse, baroka pa vse do poznega 19. stoletja. Obudili šolsko znanje na znamenite Celjske grofe in cesarico Marijo Terezijo, ki je dodobra zaznamovala tudi naše kraje.

pokrajinski muzej celje — Celjski strop, znamenitos Stare grofije se nahaja v glavni dvorani. Kdo je avtor se stroka še ni dokončno opredelila. Strop je sestavljen iz 11 slik.

Povezano: Celje

Naslednja postaja: Najbolj simpatična cerkev

Celje

Celje – mesto svetovne popotnice, pisateljice in poliglotke Alme Karlin

Alma Karlin, slovenska pisateljica in svetovna popotnica pred Celjskim domom.

Da je Alma Karlin ikona Celja, opazimo že ob vstopu v staro mestno jedro, saj nas s svojim znamenitim malim kovčkom pozdravi pred Celjskim domom. Simpatični spomenik Alme Karlin, so v Celju postavili v letošnjem letu, v Stari grofiji pa so na ogled postavili razstavo “Poti”, o sedemletnem potovanju Alme Karlin okoli sveta.

Naš izlet na Štajersko smo pričeli v Celju, drugem najstarejšem mestu v Sloveniji, takoj za Ptujem. Naš glavni cilj v tem lepem mestu je bil obisk Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v Celju in ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki so tu razstavljene, saj danes v dvorcu domuje Pokrajinski muzej.

Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo čudovitih starih palač, spomenikov in trgov, na katerih ni manjkalo malih in večjih kavarnic za obvezno kavo. Na Slomškovem trgu smo si ogledali še škofijsko cerkev sv. Danijela, ki je leta 2006. postala stolnica. Znamenitost cerkve je gotska kapela Žalostne matere božje in kipom Pieta iz konca 14. stoletja.

Sledi ogled: Stara grofija

Povezano: Izlet na Štajersko

Izlet na Štajersko

Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.

V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.

Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.

Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.

smarje pri jelsah — Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.

Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.

sladka gora — Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori

Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.

statenberg — Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.

Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.

ptujska gora — Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.

Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.

Prva postaja izleta na Štajersko: Celje

Botanični vrt Padova

Botanični vrt v Padovi, Orto Botanico, najstarejši botanični vrt v Evropi

Po prijetnem pohajkovanju po Rivieri reke Brente, smo se na našem izletu odpravili v bližnjo Padovo.

Prvi postanek je bil v čudovitem botaničnem vrtu, ki ga je ustanovila Univerza v Padovi že leta 1545. Ustanovila ga je Medicinska fakulteta, z namenom gojenja zdravilnih rastlin.

Botanični vrt v Padovi je najstarejši botanični vrt v Evropi. Letos ima 465. rojstni dan. Botanični vrt v Ljubljani letos praznuje 200-letnico, torej je več kot polovico mlajši.

Padova botanični vrt — Oblika botaničnega vrta v Padovi.

Botanični vrt v Padovi je tudi arhitekturno zelo zanimiv. Tako obliko ima že od samega začetka.

Je okrogle oblike, znotraj razdeljen na kvadrate. Vsak kvadrat je tematsko zasajen. Tu so zdravilne rastline, okrasne rože, kaktusi, drevesa, razstavljena so tudi fosilna debla.

Vrt je čudovito urejen, nahaja se v bližini romarske cerkv sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.

Povezano: Riviera reke Brente

Riviera reke Brente

Dolo Italija — Dolo ob reki Brenti, cerkev z beneškim zvonikom.

Niso samo bogati benečani znali uživati v lepotah obale reke Brente. Tudi danes italijani ob reki prirejajo piknike, lovijo ribe, mesta ob reki so živahna, ob reki pa je speljana tudi kolesarska pot.

Kolesarska pot se prične malo pred mestom Oriago in pelje ob reki Brenti vsedo do avtoceste, ki pelje proti Firencam.

Važnejša mesta ob reki pa so Mira, Dolo in Stra. Od tu naprej pa nas cesta pripelje v Padovo.

Povezano:

Razkošje in lepota ob reki Brenti

Naslednja postaja: Botanični vrt Padova

Razkošje in lepota ob reki Brenti

Enodnevni izlet v Italijo na ogled razkošne vile ob reki Brenti in lepot najstarejšega botaničnega vrta v Evropi.

Dolo Italy — Dolo, mesto ob reki Brenti.

Riviera di Brenta pravijo italijani območju ob reki Brenti, ki se razteza od izvira v bližini Padove pa vse do njenega izliva v Jadransko morje.

Lepoto ob reki so znali ceniti tudi bogati benečani, ki so si ob njej zgradili razkošne vile, kot počitniške hiše, da so se lahko poleti umaknili iz Benetk.

Mnoge od teh vil so se ohranile do danes. Nekatere so v privatni lasti, nekatere so preuredili v hotel ali restavracijo, nekaj pa jih je na voljo za ogled. Ena teh je vila Pisani, s svojim velikim, negovanim vrtom. V vili se podobno kot v vili Manin prirejajo tudi slikarske razstave.

reka Brenta — Dolo, vile ob reki Brenti.

Preden smo se na izletu odpravili na ogled vile Pisani, smo se ustavili v manjšem mestu Dolo. Lepo mesto, ki nas je prijetno presenetilo. 1. maj je in v mestu so imeli praznik rož, kar je lepoto še stopnjevalo.

vila Pisani — Glavni vhod v vilo Pisani v mestu Stra v Italiji.

Po ogledu vile Pisani v mestu Stra, smo se odpeljali v manj kot 5 km oddaljeno mesto Padova, kjer smo si ogledali najstarejši botanični vrt v Evropi. Ustanovila ga je Univerza v Padovi, bolj natančno Medicinska fakulteta, leta 1545, da bi tu gojili zdravilne rastline. Vrt se je ohranil do danes v taki obliki kot so ga takrat načrtovali. Vrt je uvrščen tudi na seznam UNESCO. Nahaja se blizu romarske cerkve sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.

lokvanj — Botanični vrt v Padovi je najstarejši vrt v Evropi.

Na koncu izleta smo šli še v romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega prosit za srečo in zdravje. Po ogledu mesta in šuštarskega sejma na trgu Prato della Valle smo se odpravili nazaj v Slovenijo in Ljubljano.

Sorodno:

Padova

Nadaljevanje: Riviera reke Brente

Škofjeloški grad

Škofjeloški grad, v katerem je danes Loški muzej Škofja Loka, stoji na majhni vzpetini nad čudovitim starim mestnim jedrom.

Skofja Loka — Vhod na kompleks Škofjeloškega gradu.

Škofjeloški grad je prav gotovo ena najlepših kulturno zgodovinskih spomenikov Škofje Loke. Pot do njega je lahko dostopna, saj stoji na nizki vzpetini ob starem mestnem jedru.

Prva omemba gradu sega v leto 1215. Kot skoraj vse mestne palače, je bil tudi grad močno poškodovan v potresu 1511. leta. Med 1513 do 1526 so grad obnovili.

Tudi danes je grad lepo obnovljen, v njem pa si je moč ogledati zgodovinsko, etnološko in umetniško zbirko z Loškega področja. Tudi okolica gradu je prostrana z prostorom za poletno gledališče, z malim grajskim vrtom in lepim razgledom na Škofjo Loko in okolico. Vredno ogleda.

Povezano:

Škofja Loka

Škofja Loka

Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder – tokrat Škofja Loka

V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).

Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.

Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.

Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene.

Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.

Poponova ali Maksencijeva bazilika

Poponova ali Maksencijeva bazilika

V obeh primerih gre za znamenito Oglejsko baziliko

oglejska bazilika — Mogočni zvonik Oglejske bazilike je visok 73 metrov, njegovi začetki pa segajo v leto 1031. Nanj se je možno povzpeti in si ogledati Oglej in okolico.

Ko se odpravimo na izlet v Tržaški zaliv ali njegovo okolico, si skoraj moramo ogledati tudi znamenito Oglejsko baziliko. Oglejski patriarhi so v doberšnji meri vplivali na zgodovino slovenskih krajev.

Mi smo se na ogled bazilike pripeljali iz Palmanove.

Danes je Oglejska bazilika znamenita po svojih talnih mozaikih. Okoli 750 m2 mozaikov je zelo dobro ohranjeno. Pripovedujejo nam zgodbo o zgodnjekrščanski dobi, njenih simbolih in pomenu. Vstop v baziliko je prost, lahko pa kupimo brošurico v slovenskem jeziku.

Povezano:

Sobotni izlet