Brezdomka v Parizu, Brigitte

Brezdomka v Parizu, 256 strani, Založba Sanje

Resnična zgodba, ki jo pripoveduje Brigitte, ni ravno počitniško branje, ob katerem bi se lahko sprostili nekje ob morju. Knjiga Brezdomka v Parizu pripoveduje o življenju Brigitte, ki nikoli ni bilo ravno rožnato, saj jo je mati že kot dojenčka zapustila. Njeno življenje je bilo pri skrbniški družini lepo, vse dokler se po sedmih letih njena prava družina ne odloči, da se mora Brigite vrniti h njej.

Oče jo pripelje v Pariz in za Brigitte se začne prava kalvarija. Lastna mati jo pretepa in zatira kjer se le da, čeprav Brigitte že zelo zgodaj začne služiti denar za vso družino.

Tudi z nasprotnim spolom nima prav veliko sreče. Njen zadnji partner je bil prijazen in ljubeč, dokler je pri njem delala brez plačila in dokler ni porabil še njene dediščine, 10.000€, potem se je spremenil v grobijana in pretepača, od katerega je Brigitte zbežala samo s torbico in osebnimi dokumenti.

Njena prva misel je center za socialno delo. A tam ji povejo, da dokler ni en mesec na cesti, ji ne morejo pomagati. Odpravi se na zavod za zaposlovanje, toda tam se ne more prijaviti, ker je pri fantu delala ne da bi jo ta prijavil in uradno ni bila zaposlena, da bi lahko dobila status brezposelne. Skratka kolesje birokracije melje neumorno, samo očitno ne v korist človeka, ki se mu je že tako zgodilo nekaj hudega, pa mora sedaj od vrat do vrat, da dobi vse potrebne papirje.

Brigitte se zlomi. Zaradi sramu in negotovosti, preživi na cesti tri leta. Z novim prijateljem in njegovima dvema psoma, živi življenje brezdomcev. Po treh letih in zaradi vztrajnosti prostovoljcev, Brigitte najde toliko moči v sebi, da se vrne v “normalno” življenje, toda nikoli ne bo povsem varna.

Resnična zgodba: Devet poletij

V Benetke

Enodnevni zlet v Beneško laguno, na ogled romantičnih Benetk, otoka Murano in Burano.

Hotel Gabrielli v Benetkah, kjer bivata tudi Brad Pitt in Angelina Jolie, kadar sta v tem mestu.

Izlet, Benetke z otoki, smo po ogledu otoka Burano in Murano, zaključili v vedno obleganih, romantičnih Benetkah.

Tokrat kakšne velike gneče ni bilo, saj se je poznalo, da se dogaja najpomembnejša stvar na svetu, Svetovno prvenstvo v nogometu JAR 2010. Pa tudi prazno ni bilo, ampak navajena sem, da je trg San Marco nabito poln.

Pred hotelom Gabrielli, na Riva degli Schiavoni, smo s panoramsko ladjo pristali in se iskrcali. Tu so na obali, vse do Doževe palače nanizani največji in najlepši hoteli v Benetkah. Poleg omenjenega, je tu še hotel Savoia in največji Danieli.

Hotel Danieli v Benetkah. Tu naj bi nekoč prespal tudi Dickens.
Benetke, običajna slika, palače, kanali in znamenite gondole.
V beneškem parku

Trg sv. Marka (Piazza San Marco), je središče dogajanja v Benetkah. Na trgu je bazilika sv. Marka, Campanille, s katerega je lep razgled na mesto in Beneško laguno.

Na trgu sv. Marka je stolp z uro (Torre dell Orologio) iz leta 1496. z znaki zodiaka. Pa Doževa palača, arheološki muzej in mondene kavarnice.

Doževa palača v Benetkah
Bazilika sv.Marka v Benetkah.
Torre del Orologio, Stolp z uro in beneškim levom.

Povezano: Izlet na otok Murano

Arnaldur Indridason, Mesto kozarcev

Mesto kozarcev, 271 strani, Didakta

Mesto kozarcev je kriminalka. Zgodba se dogaja na Islandiji, večinoma v glavnem mestu Reykyavik. Podnaslov romana je Reykjaviški triler in je odlično počitniško branje. Knjiga je v mehki vezavi tako, da je lahka za prenašanje na plažo ali pa tja kamor smo se namenili na oddih. Lahko tudi v Botanični vrt Ljubljana, ki ima prav na današnji dan, 11. julija 2010. svoj 200-ti rojstni dan.

V kletnem stanovanju hiše v Reykyaviku najdejo truplo starejšega moškega in ob njem kratko sporočilo na listu papirja “Jaz sem ON”. Inšpektor Erlendur se s svojima sodelavcema odpravi na lov za morilcem. Toda zadeva se zaplete, kas se za vsako dobro kriminalko spodobi.

Erlendur odkrije, da je bil umorjenec Holberg, navidez simpatičen in zabaven, v resnici kruti posiljevalec. Pred mnogimi leti je bil obdolžen za svoje dejanje, a nikoli ga niso obsodili. Toda vse se vrača, vse se plača, pravi pregovor, tako je tudi Holberg za svoja dejanja plačal z življenjem.

Kdo ga je ubil? Kaj ima pri vsem tem genetika? In kaj je inšpektor Erlendur odkril na Centru za genetske raziskave? Ja vsega pa ne smem povedat.

Inšpektor Erlendur je star okoli 50 let, je že dolgo ločen in ima dva otroka, sina in hčer Evo Lind.

Mesto kozarcev pa je soba kjer patologi v kozarcih s formalinom shranjujejo dele telesa, ki jih raziskujejo.

Arnaldur Indridason se je rodil leta 1961. in je bil sprva novinar. Roman Mesto kozarcev je prvi v seriji romanov z inšpektorjem Erlendurjem v glavni vlogi.

Botanični vrt Ljubljana

 Počitniško branje: Umor na golfišču, Agatha Christie

Sakralni del Kopra

Na svojem izletu v Koper sem si, tako kot v vsakem mestu, ki ga obiščem, ogledala tudi cerkve v starem mestnem jedru.  Prikazan je samo delček bogate sakralne dediščine Kopra. Nekaj sem jih pustila za naslednji izlet v to lepo, slovensko primorsko mesto. 

Stolnica - Duomo na Titovem trgu v Kopru.

Stolnica (Duomo) je bila na tem prostoru zgrajena že v drugi polovici 12. stoletja. Grajena je bila v dveh obdobjih. Spodnji gotski del so gradili kamnoseški mojstri iz Benetk. Romanski del cerkve je najbolj ohranjen na južni steni. 

Notranjost koperske stolnice z glavnim oltarjem.
Rotunda Janeza Krstnika (krstilnica) romanska kapela Karmelske Matere Božje iz 12. stoletja.
Beneškogotska cerkev sv.Jakoba iz 14.stoletja, stoji blizu trga Brolo.
Cerkev sv. Bassa iz konca 16. stoletja, stoji na Prešernovem trgu. Nekoč je bila hospicij sv. Nazarja.
Glavni oltar cerkve sv. Bassa v Kopru.
Baročna cerkev sv. Marte je bila postavljena leta 1621. Je samostanska cerkev kapucinov.
V baročni cerkvi sv. Ane, na Giordanijevem trgu, ima danes svoj prostor pravoslavna cerkev.

Povezano: Koper, staro mestno jedro

Koper, staro mestno jedro

Foto blog – Koper, staro mestno jedro in čudovite palače.

Carpacciova hiša na istoimenskem trgu, gotska palača iz 14. stoletja

Današnje staro mestno jedro Kopra, je bilo nekoč otok. Danes to ni več, ostale pa so čudovite palače v romanskem in gotskem slogu, predvsem je sled tu pustila beneška gotika s svojimi značilnimi okni.

V Pretorski palači na Titovem trgu lahko dobimo zemljevid starega mestnega jedra, na katerem so vse znamenitosti natančno in pregledno označene.

Carpacciov trg, vodnjak in Justinin steber ter Carpacciova hiša.
Taverna je bila nekoč solno skladišče, saj stoji ob obali. Danes so tu različne prireditve.
Trg Brolo v Kopru.
Fontico, palača naj bi bila zgrajena leta 1392. in sodi med najstarejše zgradbe na trgu Brolo. Tu je bilo skladišče žita, danes so v njej različna ministrstva.
Palača Brutti je bila zgrajena leta 1714. Danes je v njej knjižnica.
Palača Corner iz XV. - XVII. stoletja
Palača Percauz v romansko gotskem slogu iz prve polovice XIV. stoletja je bila sedež najstarejšega mestnega sodišča (Tribunal vecchio)
Palača De Belli iz 16. stoletja.

Povezano: Izlet v Koper

Nadaljevanje: Sakralni del Kopra

Izlet v Koper

Enodnevni izlet na slovensko morje, izlet z vlakom v Koper – Capodistria

Koper, drevored palm ob morju.

Izlet v Slovensko Istro, na obisk njenega največjega mesta. Koper je pristaniško mesto, toda poleg pristanišča ima zelo veliko znamenitosti in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati.

Koper ima čudovito staro mestno jedro. Razprostira se okoli koperske stolnice in Titovega trga.

Tu je veliko lepih in zanimivih palač in na marsikateri se vidi sled velikih Benetk, saj je kar nekaj palač zgrajeno v beneški gotiki. Koper ima veliko ohranjenih cerkva in samostanov. Da lahko občudujemo vso to lepoto, je treba stopiti skozi nekdanja glavna mestna vrata, imenovana Muda iz leta 1516. Nato pa po ozkih srednjeveških ulicah raziskovati mesto.

Tudi staro mestno jedro Kopra ima svoje kopališče, kjer je voda čista. Če se nočemo kopati pa popijemo kavo in občudujemo morske prizore. Lahko pa se tudi sprehodimo ob obali in mimo čudovitega drevoreda palm.

Pretorska palača na Titovem trgu je bila nekoč sedež različnih mestnih uradov.
Loggia na Titovem trgu zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem beneško gotskem slogu.
Koperska stolnica, preplet beneške gotike in renesanse. Poleg nje mestni stolp, campanille po vzoru Benetk.
Stare, ozke, zanimive ulice starega mestnega jedra Kopra.
Povezava dveh hiš čez ulico, beneško gotska okna.

Hiša de Rin iz 15. stoletja - beneška hiša v Kopru.

Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, danes kapela Karmelske matere božje,
Vrata Muda z delom obzidja iz leta 1516. Poleg so še manjša obokana vrata.
Prešernov trg v Kopru. Vodnjak Da Ponte z beneškim mostom Rialto.

Podobno: Koper – Capodistria

Nadaljevanje: Koper, staro mestno jedro

Agatha Christie, Umor na golfišču

Mladinska knjiga je v svoji knjižni zbirki “Krimi”, začela izdajati kriminalke prve dame detektivskih romanov Agathe Christie, ki doslej še niso bile prevedene v slovenski jezik.

Umor na golfišču, 273 strani, Mladinska knjiga

Odlično počitniško branje. Hercul Poirot bo s svojimi malimi sivimi celicami iskal morilca in, ko se nam bo zdelo, da že vemo kdo to je, nas na naslednji strani preseneti in zopet smo na začetku. To je Agatha Christie. Napeto do zadnje strani.  

Zgodba detektivskega romana Umor na golfišču, se dogaja v Angliji in Franciji. Francoski milijonar Renauld pošlje Herculu Poirotu pismo, v katerem ga prosi, da nujno pride v njegovo vilo Genevieve, v malem francoskem mestu Merlinville, ker gre za življenje. Poirot se nemudoma odpravi na pot, z njim pa gre tudi njegov prijatelj stotnik Hastings. 

Ko prispeta v vilo Genevieve, je gospod Renauld že mrtev. Čez nekaj dni, se na golfišču pojavi še eno truplo. Še en umor? Kdo je morilec? Gospa Renauld, ki je vedela za moževo črno skrivnost, njegov sin, ki mu oče ni dovolil ljubiti izbranega dekleta? Lepa in skrivnostna soseda, ki je živela sama s svojo lepo hčerko in je večkrat zvečer prišla h gospodu Renauldu? 

In kaj imata pri vsem tem mladi igralki, dvojčici? Hercul Poirot bo imel ogromno dela, poleg tega pa mora še tekmovati z ošabnim, mladim francoskim detektivom, ki zasmehuje njegove metode. Kdo neki bo prvi našel morilca? 

Agatha Christie je živela med leti 1890 do 1976. V njenih mladih letih, se je cela družina preselila iz Anglije v Francijo. V Angliji so oddali svojo hišo in s tem denarjem veliko lažje živeli v takrat precej cenejši južni Franciji. (Recesijski časi se ponavljajo.) Zgodbe njenih detektivk se zato pogosto dogajajo tudi v Franciji. 

Počitniško branje: Agatha Christie – Gospa McGinty je mrtva

Izlet na otok Murano

Na enodnevnem izletu v Beneško laguno, smo se po obisku slikovitega otoka Burano, odpravili še na veliko bolj znan otok Murano.

Pristanišče s svetilnikom na otoku Murano.

Mimo številnih znanih in manj znanih otokov smo se zapeljali s panoramsko ladjo do pristanišča na otoku Murano.

Murano je znan po svojem barvnem steklu in izdelkih, od vaz do ogromnih lestencev. Nima tako barvitih hiš kot otok Burano, zato pa so toliko bolj pisani in v paleti različnih barv njihovi stekleni izdelki.

Prikaz izdelave barvne, steklene vaze na otoku Murano.

Na otoku smo prvo obiskali eno od tovarn, kjer nam je postavni fant demonstriral izdelavo barvite vaze.

Potrebna je hitrost, natančnost in velik smisel za oblikovanje. Steklo segrevajo na 600 stopinj in se tudi zelo hitro ohladi, zato so minute, ko lahko steklo oblikujejo, štete.

Steklo obarvajo tako, da ga vročega povaljajo v prah različnih barv.

Da je temperatura res zelo visoka, smo se prepričali, ko je oblikovalec dal v vazo papirni trak, ki se je v trenutku vnel.

Tovarna znanih steklenih izdelkov na otoku Murano. Ladja se ustavi ob pomolu, kjer je tudi vhod v delavnico in naprej v trgovino.
Beneška arhitektura na otoku Murano.
Na Muranu je vse polno skulptur iz stekla.
Otok Murano leži blizu severnih Benetk.
Otok Murano, dvorišča, oleandri
Otok Murano, kanali, mostički, čolni in polno rož.
Industrijo stekla so, zaradi nevarnosti požarov, prenesli na otok Murano iz Benetk že v 13. stoletju.
Znamenitost otoka Murano je cerkev Santa Maria e Donato.
Notranjost cerkve San Donato krasijo muranski lestenci.
Ima tudi kuža igračo iz muranskega stekla?

Povezano: Otok Burano

Nadaljevanje: V Benetke

Botanični vrt Ljubljana v juniju

Botanični vrt v Ljubljani obiščem vsaj enkrat na mesec in vsakokrat se mi pokaže v drugačnih barvah. 

Metasekvoja v botaničnem vrtu Ljubljana, domovina drevesa je JV Kitajska.

V letošnjem letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je tudi v botaničnem vrtu na obisku Knjižnica pod krošnjami. Ob nedeljah, pozno popoldan pa ljubljanski meščani v živo pripovedujejo zgodbe o Ljubljani

Pasja kamilica
Rman
V skalnjaku botaničnega vrta cveti volnatoglavi osat.
Kavkažki dežen, okoli dva metra visoka rastlina z velikimi listi in cvetom, izhaja iz Kavkaza. Mi jo lahko občudujemo v vsej svoji ogromni lepoti v botaničnem vrtu Ljubljana in najlepša je prav v juniju.
Beli lokvanj
Navadna pijavčnica
Navadni ruj v juniju.
Veverice imajo veliko dela v botaničnem vrtu.

Povezano: 

Botanični vrt v maju

Foto utrinki – otok Burano

Otok Burano v Beneški laguni, je majhen slikovit otok le nekaj kilometrov oddaljen od Benetk.

Sončniki okrašeni s čipko z otoka Burano.

Z Benetkami je povezan z ladijsko linijo, pa tudi panoramske ladjice. Z eno tako smo se odpravili tudi mi.

Otok Burano je znan po izdelavi čipk in od tu se je klekljanje zaneslo tudi v Slovenijo, kjer je najbolj znana idrijska čipka.

Seveda pa je otok s svojimi hišami, ki imajo pisane in raznobarvne fasade zelo slikovit, zato ga fotoaparati obožujejo.

Otok Burano je prav tako kot Benetke, poln večjih in manjših kanalov.
Glavni trg na otoku Burano, na katerem je tudi kip italijanskega skladatelja in čembalista, Baldasare Galuppi, ki je bil tu rojen leta 1706.
Otok Burano s kanali, čolni in mostički.
Muzej grajen v beneškem stilu stoji na glavnem trgu otoka Burano
V palači na osrednjem trgu je bila nekoč čipkarska šola, kasneje mestna hiša, danes pa bolj sameva in lahko njena beneška okna občudujemo samo s trga.
Gotska cerkev iz 16. stoletja sv. Martin. Campanille se počasi ugreza in je poševen kot stolp v Pisi.
Mestna hiša
Glavna "cesta" na otoku Burano.
Detajl hiše na Buranu, beneška maska.
Na otoku je precej takih majhnih vodnjakov, kjer se odžejajo tudi živali, golobi pa se še pošteno oprhajo.
Buranski maček
Če je kdo mnenja, da je prostor psa na tleh, se pošteno moti. Njegov pravi prostor je postelja, če te ni je dobra tudi klop v parku, v pristanišču otoka Burano.

Povezano: Otok Burano