Srednjeveški grad Estenze, domovanje nekoč mogočne italijanske rodbine d’Este.
Grad Estenze je še danes obdan z jarkom in vodo.
Grad Estenze je v 14. stoletju postavila uplivna in mogočna družina d’Este. Dobro ohranjen in vzdrževan grad stoji v središču starega mestnega jedra v italijanski Ferrari. Zanimivo je, da grad ne stoji na vzpetini, kot večina gradov, temveč v ravnini, podobno kot slovenski grad Fužine.
Grad Estenze je grajen kot utrdba. V pritličju so bili prostori za vojake, v višjih nadstropjih pa je bivala družina. V kleti je ječa, v katero se vstopi skozi nizka vrata in tudi njo smo si na našem izletu ogledali.
Grad Estenze ima na vogalih visoke obrambne stolpe. Na notranji strani je velik atrij z vodnjakom. Na žalost je ohranjenih malo predmetov iz tistega časa. Ohranili pa so se čudoviti stropni mozaiki v številnih sobanah, ki pripovedujejo zgodbo gradu skozi zgodovino.
Grad Estenze in eden od stolpov z uro.Castello d'Este - balkon nad vhodom v gradGrad d'Este - notranja, atrijska stran graduGrad d'Este - atrij z vodnjakomGrad Estenze - grajska kuhinjaGrad Estenze - pogled z gradu na mesto Ferrara.Stropna poslikava na gradu d'Este v FerrariGrad d'Este - ozek hodnik in nizka vrata vodijo v grajsko ječo.Grad d'Este - slika na stropu prikazuje podpis prodaje gradu papežki državi in zaton družine d'Este.
Ljubljana, tudi moje mesto, zanimivosti: Tropski rastlinjak v botaničnem vrtu.
Bananovec
V letu 2010., ko je Botanični vrt v Ljubljani praznoval svoj 200-ti rojstni dan, so postavili tropski rastlinjak. Do njega se lahko sprehodimo ob Ljubljanici, od Prešerca do botaničnega vrta.
Tropski rastlinjak ima razgledno galerijo. Vlažnost je okoli 80 procentna, tako da nisem več prepričana, da si želim v prave trope. Imajo tudi avtomatski sistem megličenja, ki je nujno potreben za bujno rast rastlin, ki so trenutno še na začetku razraščanja.
Tropski rastlinjak je lepa pridobitev botaničnega vrta in mesta Ljubljane. Še ena turistična zanimivost za obiskovalce.
Tropski rastlinjak v ljubljanskem botaničnem vrtu.BromelijaGuzmania "Candy"Razgledna galerija v tropskem rastlinjaku in avtomatski sistem megličenja.Tropski rastlinjak v ljubljanskem botaničnem vrtuTemperatura v tropskem rastlinjaku je okoli 23 stopinj, vlažnost pa je zelo visoka.Galerija je dolga okoli 30 metrov in približno pet metrov nad tropskimi rastlinami in ribniki.Bromelija, guzmanija "El cope"
Pomlad, najlepši letni čas, narava se prebuja, začenja se čudoviti čas pisanih cvetov in kako je v botaničnem vrtu, v teh dneh.
Mrežasta perunika
Pomlad je zarisala svoje čudovite barve tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu. Narava se počasi prebuja iz dolgega zimskega spanja.
Začetek aprila je in v botaničnem vrtu lahko spočijemo oči na prvih pomladanskih rožah kot so: trobentice, narcise, veliki zvonček, žafran, podlesna vetrnica.
V vrtu trenutno prevladuje rumena barva, sončna barva. Poleg omenjenih rožic nas razveseljuje tudi rumeni dren, v vsej svoji lepoti.
V ljubljanskem botaničnem vrtu ni nikoli dolgočasno.
TrobenticeZačetek pomladi, botanični vrt v rumenemRumeni drenNarciseVeliki zvonček ali kronicaPodlesna vetrnicaMetasekvoja in ptičja hišicaPobešava vrba v ljubljanskem botaničnem vrtu. Njena oblika me asocira na velikega kužka.
Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in obmorskega mesteca Commacchio.
Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.
V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.
Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.
Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.
Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.
V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.
Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.
Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.
Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.
Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču FerrareFerrara, pogled na mesto z gradu.Mestna hišaGlavni vhod v atrij mestne hiše.Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.Commacchio, Tre ponti – TromostovjeCommacchio ali male Benetke, Beneška lagunaCommacchio – Katedrala
Na obrobju Ljubljane, stoji ob reki Ljubljanici renesančni grad Fužine z bogato zgodovino.
Grad Fužine, vhodni stolp z okroglim oknom in vzidano reliefno ploščo.
Fužinski grad so postavili člani rodbine Kisel, med leti 1528 do 1557. V Ljubljano so se priselili, najverjetneje iz Bavarske. Bili so podporniki protestantizma in bogati trgovci.
Grad Fužine je pravokotne oblike, na vogalih ga krasijo trije pravokotni stolpi in en okrogel. Grad je enonadstropen, grajen kot trdnjava, kar je vidno iz ohranjenih strelnih lin, pa tudi kot grad za bivanje. Vsi portali v gradu so bili verjetno poslikani s freskami, nekaj jih je ohranjenih, poslikal naj bi jih mojster iz Padove.
V svoji dolgi zgodovini je grad zamenjal kar nekaj stanovalcev in lastnikov. Z njim so gospodarili tudi jezuiti, ponoven razcvet pa je grad doživel s prihodom Fidelisa Terpinca. Tu se je naselil s svojo ženo Josipino Zesch, nesojeno nevesto Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta.
Grad Fužine, leta 1600. so prizidali arkade, ki so zamenjale lesene mostovže.
Fidelis Terpinc je bil tudi ustanovitelj papirnice Vevče. Ta je pred zadnjo vojno v gradu uredila najemniška stanovanja. Med vojno so v njem prebivali italijanski vojaki in ga popolnoma opustošili. Leta 1984. je grad razglašen za kulturni spomenik in od takrat naprej dobiva vse lepšo podobo. V njem ima prostore Arhitekturni muzej Ljubljana.
Grad Fužine so postavili med leti 1528 do 1557.Leta 1897. so na gradu Fužine zgradili eno prvih hidroelektrarn v Sloveniji.Poslikani portali, nekaj fresk je ohranjenih.Strelne line, grad Fužine je imel tudi obrambni značaj.Severna stran z vhodnim stolpom.Kamniti most je nadomestil dvižni most, okoli gradu je bil obrambni jarek z vodo.Nad vhodnim portalom je plošča z grbi.Severozahodna stran obnovljenega gradu Fužine, z edinim okroglim stolpom.Grad Fužine stoji ob reki Ljubljanici.
Zadnji zimski dan je bil v Ljubljani sončen in vetroven. Kljub vetru pa smo se odpravili na vandranje po Ljubljani.
Škrnicelj
Dolg sprehod je bil, od Šiške pa do Most, kjer stoji grad Fužine. V njem ima svoje prostore Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana. Danes je bila še zadnjič na ogled razstava Odprti depoji, še dodaten razlog za pot na jug Ljubljane.
Naj govorijo fotke kako je bilo danes v delčku naše prestolnice.
Pogled iz Šiške na Kamniške alpe.Slavni Celovški dvoriEna pomladanska, klasična.Spomenik reformacije, nova pridobitev v Ljubljani.Grad FužineGrad Fužine, atrijRazstava Odprti depoji v AML. Maketa NUK-a kot bi ga postavil arhitekt Ivan Vurnik leta 1934.Grad Fužine, z rečne strani. Grad stoji ob Ljubljanici.Most Fužine, začetek gradnje 17.10.1986Kapelica na mostu Fužine.
Utrip Ljubljane na dan, ko se ptički ženijo, na Gregorjevo, 12. marec 2011.
Primule, prve spomladanske balkonske rože.
Včeraj so na Gradaščici, od Trnovskega mosta do Ljubljanice, otroci spuščali gregorčke. Pomagali so odganjati zimo in zaenkrat jim je odlično uspelo, kajti Gregorjevo nas je vse razvajalo s prijetno toplim soncem.
Kot martinčki smo preplavili ljubljanske ulice, parke in nakupovalna središča. Stojnice na tržnici se že šibijo pod cvetličnimi lončki, ki so polni raznobarvnih primul in drugega pomladanskega cvetja, s katerim bomo okrasili balkone in okna.
Seveda se na tako lep Gregorjev dan prileže tudi kavica in mi smo si jo privoščili v zelo zanimivem “kafiču” v BTC-ju. To je Happypek, ki ima svoj prostor kar v nadstropnem avtobusu. Poleg zanimivega ambienta imajo odlično kavo, da o sladicah niti ne govorim.
Pa še zanimivost. V Btc-ju imamo zdaj tudi Točko miru, ki v nakupovalnem vrvežu pomaga vzdrževati mir za človeka in za Zemljo. Točko miru sestavlja 14 megalitov, kamnitih dreves, na katerih so izklesani kozmogrami. Ti so oblikovani tako, da v okoliški prostor in v svet sevajo mir.
Kafič Happypek v BTC-ju v zanimivem doubledeckerju.Primula ali jeglič, poznamo jih okoli 400 različnih vrst.Točka miru sredi nakupovalnega vrveža. Kamniti gozd z izklesanimi kozmogrami.Happypek in Točka miru v BTC-ju.Kozmogram. Ustvarjalci Točke miru nas vabijo, da vstopimo v kamniti gozd in doživimo mir narave in vesolja.Lep je dan, vse že diši po pomladi.
Zanimiva Slovenija: hotel Pod Roglo je zgrajen v pohorskem slogu in precej etnološko obarvan.
Hotel Pod Roglo leži ob potoku, na poti proti smučiščem na Rogli.
Hotel Pod Roglo stoji v Boharini, to je naselje v občini Zreče. Hotel so zgradili leta 2002. v tipičnem pohorskem slogu. Stene krasijo verzi slovenskega pesnika Franceta Prešerna in mnogi etnološki predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali ljudje v teh krajih Štajerske dežele.
Ob hotelu je idiličen potok z mnogimi mostički. V njem se radi ustavijo smučarji, na dobrem poznem kosilu, ko se vračajo z Rogle. Mi smo bili tu na predavanju, preden smo se odpravili na Zlati grič.
Zanimivost hotela Pod Roglo je tudi lastna pivovarna v kletnih prostorih, kjer varijo domače Kovaško pivo. Seveda pa ne manjka vino, saj je Zlati grič kar blizu.
Okolica je prava za preživljanje prostega časa: kolesarjenje, sprehodi v naravi, tenis, golf, kopanje v termalnem bazenu in v zimskem času smučanje na Rogli.
Hotel Pod Roglo so postavili leta 2002. v tipično pohorskem slogu.Verzi Prešernove Zdravljice na steni hotelaStare bloške smučiTu so doma veseli ljudje.Hotel Pod RogloDetajl na mostu čez potok, ob hotelu Pod Roglo.Veliko možnosti za preživljanje prostega časa.
Lepote Slovenije: Zlati grič pri Slovenskih Konjicah, zakladnica doživetij.
Zlati grič in Vinogradniški dvorec iz 15. stoletja.
Na gričih, ob Slovenskih Konjicah, se razprostira posestvo Škalce. Obsega vinograde in sadovnjake, kajti tu pridelujejo odlično vino, jabolčni sok in jabolčni kis. Glavna dejavnost je vsekakor vinogradništvo.
Na posestvu Škalce so zgradili sodobno vinsko klet. Velika je 3500 m2 in je zgrajena večinoma pod zemljo in v ničemer ne kazi gričkov z vinsko trto. V njej so ogromni vinski sodi, ki so bili narejeni v Ajdovščini in so računalniško vodeni. V kleti je tudi soba za degustacije, od koder je čudovit pogled na Vinogradniški dvorec. Imajo tudi trgovino, kjer je možno njihove pridelke kupiti.
Na posestvu se nahaja tudi gostilna Grič, nedaleč od nje pa Vinogradniški dvorec, v katerem so uredili tri luksuzne apartmaje z vinskimi tabernaklji. Uredili so tudi golf igrišče.
Na pustno soboto, ko smo mi obiskali Zlati grič, je bilo še prezgodaj, da bi lahko posetvo občudovali v njegovi zlati barvi. Narava se šele prebuja in čez nekaj mesecev, bo s pomočjo sonca, tudi barva povsem druga.
Gostilna Grič se nahaja sredi Škalskih vinogradov.V Vinogradniškem dvorcu so danes trije luksuzni apartmaji.Zlati grič obdan z vinogradi, na začetku marca še ne kaže svoje zlate barve.
Ogromni vinski sodi so narejeni v Ajdovščini in pripeljani na posestvo Škalce v enem kosu.Atrij v vinski kleti Škalce je zelo akustičen, zato tu večkrat organizirajo glasbene prireditve.Soba za degustacije, v ozadju vinska klet s klasičnimi vinskimi sodi.Iz sobe za degustacije je čudovit razgled na vinograde in Vinogradniški dvorec.
Znamenitosti Ljubljane: palače slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha
Čudnova hiša ob Miklošičevem parku, po načrtih arhitekta Kocha.
Ciril Metod Koch je slovenski arhitekt in urbanist, se je rodil v Kranju, leta 1867. umrl pa je v Ljubljani 6. maja 1925.
Arhitekturo je diplomiral na Dunaju, ustvarjal pa je največ v Ljubljani in Sloveniji.
Koch je bil eden glavnih predstavnikov secesije v Ljubljani in njegove palače, zgrajene po velikem ljubljanskem potresu, so narejene v tem slogu in jih je več kot 30.
Kip sedeče ženske na Kochovi palači ob Miklošičevem parku.
Zelena palača ob Miklošičevem parku, je bila zgrajena leta 1901. kot Pogačnikova hiša. Ob njej je še ena Kochova palača, Čudnova hiša, ki je vogalna in jo krasi stolp.
Pogačnikova in Čudnova hiša, postavljeni leta 1901. po načrtih Cirila Metoda Kocha.Ena najlepših secesijskih palač v Ljubljani, na križišču Trdinove in Slovenske ceste.
Kochova palača (stanovanjska stavba Kmetske posojilnice) je bila postavljena leta 1907.
Danes osnovna šola Prule, ob Ljubljanici. Arhitekt Koch je zasnoval zgradbo, ki so jo postavili leta 1911. kot IV. mestna deška ljudska šola.Kochova deška šola na Prulah z okrasjem, kot so obroči, lovorjevi venci, vpliv dunajske secesije.Koch: Pogačnikova hiša na Cigaletovi ulici
