Slovenija | Svetlana – SLOVENIJA

SNG Opera in balet

V Ljubljani gradimo, dozidavamo in obnavljamo.

Preden sem se odpravila na zimski sprehod po Tivoliju, sem se ustavila ob stavbi ljubljanske SNG Opera in balet, ki jo že nekaj časa obnavljajo. Čudovito palačo ljubljanske opere, kot smo jo poznali do zadnje obnove, so postavili leta 1892. po načrtih čeških arhitektov. Bogato pročelje krasijo jonski stebri, kiparsko okrasje, ki ga ti podpirajo pa je delo slovenskega kiparja Alojza Gangla, ki je bil rojen v Metliki, kjer so ob vhodu v Metliški grad postavili njegov doprsni kip.

Pročelje ljubljanske opere je znano tudi po kipih Alojza Gangla.

Stavbo že nekaj časa obnavljajo, tokrat po načrtih slovenskih arhitektov in na zunaj je videti, da so že kar precej daleč z obnovo. Obenem pa so h stari lepotici dozidali še prizidek v obliki steklene stolpnice. Tudi stavbo SNG Opera in balet lahko zdaj uvrstim v moj zapis pod naslovom Ljubljana v steklu.

Novi stekleni prizidek SNG Opera in balet v Ljubljani.

Staro in novo, z roko v roki. Zakaj pa ne, meni izgleda dobro. Lepo se dve različni obdobji Ljubljane najlepšega mesta, zlijeta v celoto.

SNG Opera in balet, staro in novo, z roko v roki.

Tivoli pozimi

Po meglenih in deževnih novoletnih praznikih, se je danes naredil neverjeten dan. Sonce in modro nebo brez oblakov. Ni ga boljšega zdravnika kot je sonce in to smo danes v beli Ljubljani in v drugih delih naše lepe Slovenije pošteno izkoristili.

Seveda je lepši Tivoli poleti, toda tak dan kot je bil danes, ga je naredil prav tako lepega. Na plano je zvabil številne sprehajalce in hišne ljubljenčke, ki so veselo tekali po travnikih. Danes smo si pošteno napolnili baterije.

Nebo nad Tivolijem je bilo danes brez oblačka.

V Tivoliju je urejen rastlinjak, ki deluje pod okriljem Botaničnega vrta Ljubljana.

Jaz in naključni hišni ljubljenček pred nabito polno čolnarno.

Perzijski leopard

Zadnji obisk živalskega vrta v Ljubljani, mi bo prav gotovo za vedno ostal v lepem spominu, kajti ne zgodi se prav pogosto, da se pred tabo igrata dva mladiča perzijskega leoparda s svojo mamo.

Bivališče perzijskih leopardov so obdali še z dodatno debelo mrežo, vse za zaščito živali. Če bi mamo leopardko obiskovalci preveč vznemirili, bi lahko mladiča zapustila in jih ne bi več hranila.

Kljub temu pa bi v živalskem vrtu lahko omogočili kakšen kot iz katerega bi lahko naredili pošteno sliko. Na mojo srečo se je mali leopard preizkusil tudi v plezanju po mreži in tako sem ga saj približno ujela v fotoaparat. Tudi obiskovalcev bi bilo več in leopardi bi kar sami zaslužili za novo ogrado, ker ta je milo rečeno za aktivne leoparde precej premajhna.

Perzijski leopard je ogrožena živalska vrsta v svetu. Dva mladiča, ki sta se skotila v letošnjem letu v Ljubljani, sta dva od samo 13-ih mladičev v Evropi. Zato so živalski vrtovi in nacionalni parki tisti, ki pomagajo da določena živalska vrsta ne izumre. Upam, da se to perzijskemu leopardu ne bo zgodilo, ker je en velik, čudovit maček.

: Tole plezanje je pa zelo naporno.

Dvojna zaščitna mreža ščiti družino pred nadležnimi obiskovalci.

Povezano:

Živalski vrt Ljubljana

Velika pridobitev živalskega vrta v Ljubljani je vsekakor rojstvo dveh samčkov perzijskega leoparda. ZOO je dobil tudi kar nekaj mini opic sajmiri in novo večje bivališče zanje. Glavna zvezda pa je še vedno morski lev Kalle, ki s svojim nastopom zabava obiskovalce.

Imela sem veliko srečo, da so se mali leopardi ravno ob mojem obisku odločili za igro in so bili zunaj. Slikanje je nemogoče, saj so okoli ograde postavili dvojno zaščitno mrežo in zopet me je spremljala sreča, ker se je mali leopard odločil za plezanje po mreži.

Od zadnjega obiska je v živalskem vrtu kar nekaj novosti. Dobili so male opice sajmiri in novo bivališče zanje, ob ribniku pa je nova razgledna ploščad. Čeprav je zima je večina živali ob sončnem vremenu zunaj. Tako sta se tigra v novem zaklonišču nastavljala soncu.

Sorodno:

Perzijski leopard

Živalski vrt pri Veroni

Strunjanske slike

Letoviško naselje ob Strunjanskem zalivu

Fotografije, ki sem jih posnela na našem enodnevnem izletu v Strunjan pa še kam.

V Strunjanu je veliko naravnih znamenitosti: tu je edina slovenska morska laguna, najmanjše soline, najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja.

Območje so razglasili za Krajinski park Strunjan, sprva z odlokom občin Piran in Izola, kasneje pa z uredbo Vlade Republike Slovenije.

Mi smo se sprehodili do strunjanskih solin, si ogledali laguno Stjuža, ki je edina na slovenski obali, podobno pa ima italijanski Gradež. Mimo vile Tartini, smo se odpravili v hrib, do romarske cerkve Marija od prikazanja, nato pa še do najvišjega slovenskega klifa, na katerem stoji strinjanski križ. Od tu je čudovit pogled na morje, ob lepem vremenu pa pogled seže tudi do Tržaškega zaliva.

Povezano:

Izlet v Strunjan pa še kam

Izlet v Strunjan pa še kam

Enodnevni izlet v Strunjan, na praznik kakija, potem pa v Motovun in nazaj grede še na turistično kmetijo Bordon

Na Martinovo soboto smo se ob 7.30 zjutraj, odpravili iz Ljubljane proti Primorski. Mimo Kopra in Izole do Strunjana. Tu so domačini, že deveto leto zapored, priredili Praznik kakija. Božanski sadež – kaki, smo lahko tudi kupili, poleg tega pa še različne dobrote iz tega sadeža. Od kakijeve pite do različnih marmelad, pijač in ostalega peciva.

Pita velikanka s kakijevim nadevom, ni bila samo paša za oči, ampak je bila tudi odličnega okusa.

Po ogledu bogato založenih stojnic, smo se odpravili na ogled strunjanske župnijske cerkve Marija od prikazovanja, ki stoji na griču nad strunjanskim zatrepom. Simpatični in duhoviti župnik, pater Niko, nam je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine cerkve in Strunjana.

Marijina romarska cerkev se omenja že leta 1200. Leta 1463 jo obnovijo. Kamnosek in slikar Gregorin cerkev poveča in jotudi poslika. Slike predstavljajo Marijino življenje. V oltarju je slika iz leta 1520, prizor prikazanja. Okoli slike so nanizani prizori iz rožnega venca.

Cerkev je zavetnica slovenskih mornarjev. Na klifu ob morju stoji tudi strunjanski križ, znamenje pomorščakom, da je na tem mestu njihova zaščitnica. Prvič je bil postavljen leta 1600. Takratni je bil kamnit, današnji pa je iz betona.

Iz Strunjana smo jo mahnili mimo Seče in Sečoveljskih solin, na hrvaško stran, v Motovun. Nastanek akropolskega mesteca na istrskem griču, sega v 13. stoletje. Najstarejši del mesta je obdan z obzidjem, s katerega se odpre čudovit razgled po dolini in okoliških gričih. Hrib je visok 277 metrov. Na vrh se lahko povzpnemo po stopnicah, ki jih je okoli 1000, ali pa se za 2 € zapeljemo z lokalnim avtobusom.

Iz Motovuna smo se peljali ob reki Mirni do Buzeta, kjer smo si ogledali razstavo tartufov in celo poskusili kakšen je okus teh vrtoglavo dragih gob. Poskusila sem namaz iz tartufov in moram priznat, da res ne vem zakaj so te gobe tako drage. Mislim, da bom z lahkoto živela naprej brez te specialitete.

Po kratkem obisku Motovuna in Buzeta, smo se vrnili v našo drago Slovenijo in se zapeljali do turistične kmetije Bordon. Družinsko podjetje, ki je leta 1985, prvo med zasebnimi vinarji v Slovenski Istri, vpeljalo lastno blagovno znamko vin.

Družina obdeluje 12 hektarjev vinogradov. Na njih prevladuje avtohtona trta refošk, ki mu pravijo kralj Slovenske Istre.

Kmetija leži ob reki Rižani, ki je edina slovenska reka, ki izvira in se izliva na slovenskih tleh.

Ogledali smo si klet, kjer vino zori in se hrani v velikih hrastovih sodih.

Poleg vina pridelujejo tudi olive, na treh hektarjih oljčnega nasada. Izdelujejo ekstra deviško, hladno stiskano oljčno olje.

Skrbijo tudi za ohranitev naše kulturne dediščine, saj so ohranili star mlin na Rižani, ki ga z veseljem in prijazno razkažejo obiskovalcem. Po ogledu je sledila degustacija, vina in oljčnega olja. Vsi, ki so vino probali, pravijo da je odlično, jaz lahko enako rečem za olivno olje.

Čeprav nas je iz Ljubljane spremljalo rahlo, nadležni rosenje dežja, pa smo v nadaljevanju imeli spodobno vreme brez dežja in z nekaj sonca, ravno prav za pohajkovanje.

Povezano:

Strunjanske slike

Motovun

Od Prešerca do Botaničnega vrta

Sprehod ob Ljubljanici

Lep jesenski dan se je naredil v Ljubljani. Po jutranji megli, je zasijalo sonce in odpravili smo se na ljubljansko sprehajalno pot ob Ljubljanici. Začeli smo na Prešernovem trgu, ali Prešercu kot mu pravi mladina.

Čez Plečnikovo Tromostovje, po Cankarjevem nabrežju, ob prehodu na Gallusovo nabrežje je nastala še tale fotografija ljubljanskega grada.

Danes je bilo na tej moji poti vse polno mladih slikarjev, vse do Trnovskega pristana so se razporedili in pridno risali Ljubljano. Govorili so francosko in očitno bodo lepoto našega mesta razstavili tudi v Franciji.

Bled in Salvador Dali

Razstava originalnih grafičnih del Salvadorja Dalija na Bledu

V sredo, 21. oktobra 2009, smo se s kulturno sekcijo društva Modrin, odpravili na Bled, na ogled razstave originalnih grafičnih del, Salvadorja Dalija. Na ogled so postavili več kot 200 grafik iz dveh Dalijevih najobsežnejših opusov: Biblie Sacre in Božanske komedije.

Pristava na Bledu. Razstava je na ogled od 10.7. do 15.11.2009.

Razstava Dalijevih grafik je na dvorcu Pristava, nedaleč od Blejskega jezera.

Prvi del razstave so Dalijeve ilustracije za Biblijo, pisano v vulgati, sestavlja 105 litografij.

Drugi del pa za Božansko komedijo, delo znamenitega Danteja iz Firenc.

Za ilustracije je Dali naredil 101 akvarel, v dveh letih.

Kontroverzni umetnik, se je ukvarjal tudi z notranjo opremo in zelo znana je njegova zofa v obliki ustnic, ki so jo uporabili tudi snovalci blejske razstave, seveda ni originalna.

Leonardo da Vinci, obris v Dalijevi grafiki.

Dante Alighieri, Božanska komedija - ilustriral Salvador Dali.

Kakšno vreme je zunaj? Ravno pravšnje za sprehod do Blejskega jezera in znamenitih kremšnit.

Tako, razstavo smo si ogledali, zanimivo je videti delo nekoga, ki je tako poznan kot je Salvador Dali. Kontroverzna osebnost, ki je pod vodstvom svoje Gale, dosegel svetovno slavo.

Po ogledu smo se nekateri odpravili peš od dvorca Pristava, mimo vile Bled do Blejskega jezera in seveda v kavarno po znamenite in odlične blejske kremšnite, potem pa domov, kjer je najlepše.

Na blejski otok in jezero se spušča mrak.

Podpeško jezero

Nedavno se je ljubljanski mestni potniški promet odločil, da podaljša avtobusno progo št 19, ki vozi na Barje. Sedaj se lahko z avtobusom 19a, odpeljemo ob Ljubljanici, po cesti ob dolgi Črni vasi pa vse do naselja Jezero,

kjer se nahaja majhno, simpatično, kraško jezero, imenovano Podpeško jezero. Ker tudi Krim ni prav daleč, ga imenujejo tudi Krimsko jezero.

Skratka, tole avtobusno progo št. 19 in 19 a, ki povezuje Ljubljano in občino Brezovica, bi jaz poimenovala kar turistična pot, na kateri je vse polno naravnih in kulturnih znamenitosti.

Na začetku Črne vasi stoji na desni strani, cerkev sv. Mihaela. Cerkev je za svojega nečaka, postavil arhitekt Jože Plečnik.

Ko se peljemo naprej proti vasici Jezero, je ob cesti kar nekaj kmetij, ki imajo v ogradah konje. Verjetno pa niso vse kmetije in so zgolj ljubitelji teh čudovitih živali.

Na končni postaji 19 a, se odpravimo na desno, mimo kažipota in po ene dvesto metrih, pridemo do jezera. Ob lepem sončnem vremenu, kot je bil danes, se lahko ob jezeru sprehodimo, se naužijemo čistega zraka in lepe narave.

Ob jezeru je tudi gostišče, z lepo teraso, s katere je lep razgled na jezero in okoliške hribe in nastalo je kar nekaj fotografij.

Naselje Jezero, na južnem obrobju Ljubljanskega barja

Pogled na Podpeško jezero, s terase gostišča.

Vasiva Jezero s cerkvico. — Vasica Jezero s cerkvico.

Emonska hiša

Emonska hiša, v Ljubljani, na Mirju.

Od aprila do oktobra prireja Mestni muzej Ljubljana voden ogled arheološkega parka Emonska hiša. Letošnjega zadnjega ogleda sem se udeležila tudi sama in na moje presenečenje, sem bila edina. Kljub temu sva z gospo Ireno naredili lep in zanimiv sprehod po antični Ljubljani.

Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.

Potep po Emoni se prične pri Križankah, kjer je pri vhodu v Križevniško cerkev vzidana spolija, to je vzidan zgodovinski spomenik, Kantijeve družine, ustanoviteljice Emone. Tu kjer je danes spomenik Iliriji, na trgu francoske revolucije, so bila emonska vrata in obzidje, ki mu je arhitekt Plečnik lepo sledil pri ustvarjanju aleje slovenskih skladateljev in jezikoslovcev.

V Krakovem je emonski zid lepo ohranjen. Če gremo naravnost, pridemo do trnovske cerkve in naprej do Trnovskega pristana, naša pot pa nas vodi na desno, do ostankov emonske hiše, na Mirju številka 4.

Ob arheološkem parku stoji hiša, v kateri je živel oče slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. Na tem mestu je gojil zelje in kar dolgo se mu je reklo Jakopičev vrt.

Izkopavanja leta 1963. so odkrila stanovanjsko zgradbo s konca četrtega in začetka petega stoletja, ki si jo lahko ogledamo.

Predvidevajo, da je tu živela premožna in ugledna rimska družina, kajti hiša je imela talno ogrevanje, kvalitetno stavbno opremo in mozaike.

Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.