Izlet na Štajersko

Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.

Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.

V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.

Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.

Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.

Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.

Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.
Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.

Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.

Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori

Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.

Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.

Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.

Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.

Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.

Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.

Prva postaja izleta na Štajersko: Celje

Stadion Stožice, Ljubljana

Dan odprtih vrat, 9. maj 2010

Vhod v večnamensko športno dvorano v Stožicah.

Na današnji dan, ko praznujemo Dan zmage in Dan Evrope, smo v Ljubljani proslavili tudi z ogledom novega Športno trgovskega parka, ki nastaja v Stožicah.

Imeli smo dan odprtih vrat, kjer smo si lahko ogledali notranjost športne dvorane in pa naš slavni nogometni stadion Stožice.

Tako smo se v nedeljo popoldan zbrali v kar precejšnjem številu, skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem vred, ogledali nastajajoči kompleks. Kar smo videli, je enkratno in tudi odzivi ljudi so bili pozitivni. Ko bo vse končano in urejeno, bo to za Ljubljano pa tudi za Slovenijo velika in dobrodošla pridobitev.

Večnamenska športna dvorana v Stožicah.
Notranjost športne dvorane v Stožicah. Dvorana bo lahko sprejela 12.500 ljudi.
Nogometni stadion Stožice v Ljubljani lahko sprejme 16.000 ljudi.
Nogometni stadion Stožice
Glavni vhod na stadion Stožice, v smeri obvoznice.
Tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič je prišel na Dan odprtih vrat, na stadion Stožice.
Stadion Stožice ob Vojkovi ulici, Ljubljana-Bežigrad.
Športno trgovski park v Stožicah ima pod zemljo kar tri nadstropja.

Povezano:

Stadion Stožice

Škofjeloški grad

Škofjeloški grad, v katerem je danes Loški muzej Škofja Loka, stoji na majhni vzpetini nad čudovitim starim mestnim jedrom.

Vhod na kompleks Škofjeloškega gradu.

Škofjeloški grad je prav gotovo ena najlepših kulturno zgodovinskih spomenikov Škofje Loke. Pot do njega je lahko dostopna, saj stoji na nizki vzpetini ob starem mestnem jedru.

Prva omemba gradu sega v leto 1215. Kot skoraj vse mestne palače, je bil tudi grad močno poškodovan v potresu 1511. leta. Med 1513 do 1526 so grad obnovili.

Tudi danes je grad lepo obnovljen, v njem pa si je moč ogledati zgodovinsko, etnološko in umetniško zbirko z Loškega področja. Tudi okolica gradu je prostrana z prostorom za poletno gledališče, z malim grajskim vrtom in lepim razgledom na Škofjo Loko in okolico. Vredno ogleda.

Škofjeloški grad z ostanki srednjeveškega obzidja.
Mali grajski vrt
Vogalni stolp Škofjeloškega gradu.
Pogled na Škofjeloški grad z dvoriščne strani.
Škofjeloški grad je bil prvič omenjen že leta 1215.
Dvorišče Škofjeloškega gradu
Kompleks Škofjeloškega gradu
Pogled na Škofjo Loko
Pot z gradu v staro mestno jedro
Pogled na Škofjeloški grad iz dvorišča Kapucinske cerkve sv.Ane

Povezano:

Škofja Loka

Škofja Loka

Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder –          tokrat Škofja Loka

Škofjeloški grad

V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).

Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.

Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.

Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.

Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene. 

Renesančno arkadno dvorišče starega škofjeloškega rotovža.
Mestni trg v Škofji Loki, staro mestno jedro.
Kašča, v njej so fevdalni gospodje shranjevali dajatve.
Homanova hiša na začetku Mestnega trga je meščanski dvorec sestavljen iz treh sosednjih hiš.
Kajbatova hiša z arkadnim dvoriščem
Štablova hiša iz 16. stoletja z arkadnim dvoriščem.
Martinčkova hiša (leva) iz 16. st. je imela prvotno eno nadstropje, v baroku so jo nadzidali.
Žigonova hiša, stanovanjska in trgovska hiša iz 16. st. Danes je v njej uprava mesta Škofja Loka.
Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo kot zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.
Martinova hiša je tip hiše, ki je prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki je na tem mestu dobro ohranjeno.

Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.

Pomlad v botaničnem vrtu

Botanični vrt v Ljubljani, čudovit prostor za sprehod in občudovanje narave, ki je vsak dan malo drugačna.

ameriški javor

Pomlad je prišla, sicer je šele na začetku, toda narava počasi dobiva nove barve.

Nazadnje sem bila v botaničnem vrtu oktobra, ko je bil vrt odet v jesenske barve.

Danes so cvetele travniške pomladanske rože kot so trobentice, kronce, zvončki pa tudi podlesna vetrnica.

Od rož se je razcvetel jeglič, pljučnik, narcise, rumeni dren, magnolija pa je vsa v popkih in še nekaj dni pa se bo pokazala v vsej svoji lepoti.

magnolija v popku
ameriški javor z mogočnim deblom in nežnimi srebrnimi listi
rumeni dren
jeglič
pljučnik
narcise
podlesna vetrnica
zlati prinašalec Oro v botaničnem vrtu

Sorodno:

Botanični vrt oktobra

Stadion v Stožicah

Nekaj novih fotografij gradnje stadiona v Stožicah oziroma celotnega kompleksa, ki nastaja nedaleč od hipodroma Stožice.

Zlati prinašačec si ogleduje gradnjo stadiona v Stožicah.

Ob bodočem Športnem parku Ljubljana, kot naj bi ga poimenovali, poteka tudi sprehajalna Pot spominov in tovarištva, kjer ob lepem vremenu mrgoli sprehajalcev, tekačev in hišnih ljubljenčkov.  Vsi našteti so pot “prestavili” h zaščitni ograji gradbišča, kajti prav vsak se vsaj za trenutek ustavi ob ograji in si ogleda kako poteka gradnja novega stadiona v Ljubljani.

Skoraj vsak sprehajalec se ustavi ob zaščitni ograji in si ogleda potek gradnje stadiona v Stožicah.

Stadion Stožice kar hitro dobiva končno obliko, saj se konec junija, ko naj bi odigrali otvoritveno nogometno tekmo, naglo bliža. Ob nogometnem stadionu istočasno gradijo tudi trgovski center in pomožni stadion. Ob vsem tem pa nam obljubljajo tudi park in sprehajalne površine. Vsekakor lepa in velika pridobitev za Ljubljano.

Gradnja trgovskega dela ob stadionu v Stožicah.
Stadion v Stožicah
Stadion v Stožicah stoji ob Vojkovi cesti, športni park pa se razteza vse do Novih Jarš.
Od stadiona v Stožicah je do hipodroma le par sto metrov.

Povezano

Stadion Stožice

Rastlinjak

Rastlinjak v ljubljanskem Tivoliju

Rastlinjak v ljubljanskem parku Tivoli.

Pod okriljem Botaničnega vrta Ljubljana, ki prav letos praznuje 200-letnico ustanovitve, so v ljubljanskem parku Tivoli uredili čudovit rastlinjak.

Rastlinjak se nahaja v bližini tivolskega ribnika in v teh dneh, ko je bela Ljubljana še vedno prekrita s snegom, je pogled na zelene in cvetoče rastline pravi balzam za oči.

V rastlinjaku je največ tropskih rastlin, imajo pa tudi vedno zanimive mesojedke, ki s hlastanjem za mušicami kompenzirajo premalo pridobljeno hrano iz revnih tal na katerih najpogosteje rastejo.

Trenutno imajo v rastlinjaku vedno čudovite in v različnih barvah cvetoče orhideje.

Rumena orhideja

Nekatere rastline je možno v rastlinjaku tudi kupiti. Začasni odpiralni čas je od 11. do 17. ure v torek, sredo in četrtek; od 11. do 15. ure v soboto in nedeljo. Vstop je prost. Za delavnice, ki jih tu prirejajo pa je potrebno nekaj € plačati. V poletnih dneh se bo odpiralni čas spreminjal in najbolje je, da ga preverimo na spletni strani botanični-vrt.si.

Orhideja v belem
Pinki orhideja
Hibiskus
mesojedka
Medinila je doma na Filipinih.
Lepo urejen rastlinjak poleg tivolskega ribnika.

Sorodno:

Botanični vrt

Pust, pust 2010

Na pustno soboto so prišle na ljubljanski Prešernov trg pustne maske z vseh vetrov, od znamenitih kurentov do še bolj znamenitih beneških mask.

Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo.

Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo in v veliki meri jim je uspelo saj smo v še vedno zasneženi Beli Ljubljani po zelo dolgem času dočakali tudi sonce.

Lepa sončna pustna sobota je na Prešernov trg privabila številne gledalce, ki smo si lahko ogledali pustno povorko.

Po mojem mnenju je bila glavna atrakcija povorke skupina podgorskih kurentov, ki so plesali, noreli, zvonili s svojimi zvonovi in poskusili dobiti čim več robčkov od deklet, kar prinaša srečo v ljubezni. Papirnati robčki niso prišli v poštev, kot je povedal njihov vodja, ker bi bila v tem primeru tudi ljubezen papirnata.

Skupina podgorskih kurentov prihaja na Prešernov trg v Ljubljani.
Skupina podgorskih kurentov prihaja na Prešernov trg v Ljubljani.
Tudi Ljubljanski grad je maškara, pustna očala mu zelo pristajajo.
Pustno rajanje pred frančiškansko cerkvijo.

Kar precej maškar je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške. Prijetno pa me je presenetila skupina iz Benetk. Znamenite beneške maske smo lahko občudovali kar sredi Ljubljane.

Skupina beneških mask v Ljubljani.
Beneške maske
Hudički so prodajali pustne krofe, da bomo lepi in okrogli.

Salon plovil

V okviru sejma Turizem in prosti čas, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstavili tudi plovila, jahte in jahtice, ki smo si jih lahko ogledali od zunaj in znotraj in za večino od nas bo pri tem tudi ostalo.

Salon plovil na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani.

Na navtičnem salonu so pripravili tudi različna predavanja na temo plovil in jadranja. Društvo za opazovanje delfinov pa je predvajalo zanimive filme o življenju delfinov v slovenskem morju.

Glavna atrakcija salona pa so vsekakor jahte in jahtice, mali in veliki gliserji, jadrnice pa tudi čolni za malo plitkejše žepe.

Povezano:

Turizem in prosti čas

Turizem in prosti čas 2010

Sejem Turizem in prosti čas ter Salon plovil, v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, od 21. do 24. januarja 2010.

Dobrote iz Slovenije: orehova in pehtranova potica.

Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se v teh zimskih dneh odvija v beli Ljubljani, je bilo danes zelo pestro in živahno.

Predstavili so se ralični kraji naše lepe Slovenije. Predstavili so ponudbo svojega kraja: kulturne in naravne znamenitosti, kulinariko in pesmi ter plese svojega kraja.

Dobrote iz Slovenije, janeževi upognjenci.

Po mojem mnenju so največ zanimanja požele stojnice, ki so ponujale tudi pokušino kulinaričnih dobrot, od sladkih kolačev in potic, ki so tudi mene prevzele, pa do različnih mesnih izdelkov, kruha in vina, ki se prideluje v različnih slovenskih pokrajinah.

Srce Slovenije: med Ljubljano in Kamniškimi planinami, med griči Dolenjske in ravnicami Posavja

Na sejmu Turizem in prosti čas se predstavljajo, če omenim samo majhen delček: Bela krajina, slovenska naravna zdravilišča, zeleni Kras, čebelarji, stara slovenska mesta kot so Ptuj, Kamnik in Škofja Loka … in še in še.

Od tujih ponudnikov so tu Turčija, Španija, Grčija, Srbija, Hrvaška in Makedonija.

Naše tradicionalne počitniške in izletniške destinacije.

Nekaj nove ponudbe sem opazila na razstavnem prostoru Srbije, kjer so nam pokazali, da v Srbiji ni samo Beograd temveč imajo tudi na jugu države lepa in zanimiva mesta.

Niš, carsko mesto. Predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas.

Tokrat so nam predstavili carsko mesto Niš, kjer se je leta 280 n.št. rodil Konstantin Veliki.

Nekatere od številnih znamenitosti Niša: Niška trdnjava, rimsko kopališče, rimski lapidarij, Bali Begova džamija in še marsikaj kar je vredno ogleda in obiska. Seveda pa so tu tudi znamenite kafane s svojo kulinarično ponudbo, ki jo nikakor nesmemo zamuditi.

Razstava psov CACIB Ljubljana in sejem Turizem in prosti čas, sta dve prireditvi na Gospodarskem razstavišču, ki ju vsako leto obiščem in me nikoli ne razočarata. Odšla sem domov s polnimi vrečkami katalogov in prospektov in verjamem, da mi v letošnjem letu ne bo prav nič dolgčas.

Da se bliža pustni čas, so nas na sejmu Turizem in prosti čas, opozorili znameniti kurenti s Ptuja.

Povezano:

Salon plovil