Botanični vrt v Padovi, Orto Botanico, najstarejši botanični vrt v Evropi
Chionauthus retusus, domovina Kitajska
Po prijetnem pohajkovanju po Rivieri reke Brente, smo se na našem izletu odpravili v bližnjo Padovo.
Prvi postanek je bil v čudovitem botaničnem vrtu, ki ga je ustanovila Univerza v Padovi že leta 1545. Ustanovila ga je Medicinska fakulteta, z namenom gojenja zdravilnih rastlin.
Botanični vrt v Padovi je najstarejši botanični vrt v Evropi. Letos ima 465. rojstni dan. Botanični vrt v Ljubljani letos praznuje 200-letnico, torej je več kot polovico mlajši.
Oblika botaničnega vrta v Padovi.
Botanični vrt v Padovi je tudi arhitekturno zelo zanimiv. Tako obliko ima že od samega začetka.
Je okrogle oblike, znotraj razdeljen na kvadrate. Vsak kvadrat je tematsko zasajen. Tu so zdravilne rastline, okrasne rože, kaktusi, drevesa, razstavljena so tudi fosilna debla.
Vrt je čudovito urejen, nahaja se v bližini romarske cerkv sv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.
Viburnum opulus L., visok, košat grm z velikimi belimi cvetovi.Verbena. Nizka rastlina, ki tvori pravo cvetočo preprogo. Poznali so jo že stari Rimljani, za katere je bila verbena sveta rastlina.Myosotis scorpioides. Močvirska spominčica, raste tudi na Ljubljanskem barju.Chionanthus retusus. Manjše drevo, domovina Kitajska, Koreja in Japonska.Rosa banksiae. Divja vrtnica, domovina Kitajska.Divja vrtnicaJuanulloa mexicana. Zlati prst iz Mehike.Botanični vrt v Padovi je bil ustanovljen leta 1545.
Niso samo bogati benečani znali uživati v lepotah obale reke Brente. Tudi danes italijani ob reki prirejajo piknike, lovijo ribe, mesta ob reki so živahna, ob reki pa je speljana tudi kolesarska pot.
Kolesarska pot se prične malo pred mestom Oriago in pelje ob reki Brenti vsedo do avtoceste, ki pelje proti Firencam.
Važnejša mesta ob reki pa so Mira, Dolo in Stra. Od tu naprej pa nas cesta pripelje v Padovo.
Riviera reke BrenteDolo ob reki BrentiTržnica, Dolo ob Brenti.Umetniška tržnicaOb reki BrentiNa reki Brenti je bilo kar nekaj mlinov.Dolo, trg s spomenikom Garibaldija.
Dolo, notranjost cerkveSprehajališče ob reki Brenti
Enodnevni izlet v Italijo na ogled razkošne vile ob reki Brenti in lepot najstarejšega botaničnega vrta v Evropi.
Dolo, mesto ob reki Brenti.
Riviera di Brenta pravijo italijani območju ob reki Brenti, ki se razteza od izvira v bližini Padove pa vse do njenega izliva v Jadransko morje.
Lepoto ob reki so znali ceniti tudi bogati benečani, ki so si ob njej zgradili razkošne vile, kot počitniške hiše, da so se lahko poleti umaknili iz Benetk.
Mnoge od teh vil so se ohranile do danes. Nekatere so v privatni lasti, nekatere so preuredili v hotel ali restavracijo, nekaj pa jih je na voljo za ogled. Ena teh je vila Pisani, s svojim velikim, negovanim vrtom. V vili se podobno kot v vili Manin prirejajo tudi slikarske razstave.
Dolo, vile ob reki Brenti.
Preden smo se na izletu odpravili na ogled vile Pisani, smo se ustavili v manjšem mestu Dolo. Lepo mesto, ki nas je prijetno presenetilo. 1. maj je in v mestu so imeli praznik rož, kar je lepoto še stopnjevalo.
Dolo, mesto ima 1. maja praznik rož.Glavni vhod v vilo Pisani v mestu Stra v Italiji.Vila Pisani, dvoriščna stran z ogromnim vrtom.Vila Pisani z ribnikom in vrtom.
Po ogledu vile Pisani v mestu Stra, smo se odpeljali v manj kot 5 km oddaljeno mesto Padova, kjer smo si ogledali najstarejši botanični vrt v Evropi. Ustanovila ga je Univerza v Padovi, bolj natančno Medicinska fakulteta, leta 1545, da bi tu gojili zdravilne rastline. Vrt se je ohranil do danes v taki obliki kot so ga takrat načrtovali. Vrt je uvrščen tudi na seznam UNESCO. Nahaja se blizu romarske cerkvesv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.
Botanični vrt v Padovi je najstarejši vrt v Evropi.Liriodendron, vrsta magnolije, domovina Amerika, posneto v botaničnem vrtu Padova.
Na koncu izleta smo šli še v romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega prosit za srečo in zdravje. Po ogledu mesta in šuštarskega sejma na trgu Prato della Valle smo se odpravili nazaj v Slovenijo in Ljubljano.
Škofjeloški grad, v katerem je danes Loški muzej Škofja Loka, stoji na majhni vzpetini nad čudovitim starim mestnim jedrom.
Vhod na kompleks Škofjeloškega gradu.
Škofjeloški grad je prav gotovo ena najlepših kulturno zgodovinskih spomenikov Škofje Loke. Pot do njega je lahko dostopna, saj stoji na nizki vzpetini ob starem mestnem jedru.
Prva omemba gradu sega v leto 1215. Kot skoraj vse mestne palače, je bil tudi grad močno poškodovan v potresu 1511. leta. Med 1513 do 1526 so grad obnovili.
Tudi danes je grad lepo obnovljen, v njem pa si je moč ogledati zgodovinsko, etnološko in umetniško zbirko z Loškega področja. Tudi okolica gradu je prostrana z prostorom za poletno gledališče, z malim grajskim vrtom in lepim razgledom na Škofjo Loko in okolico. Vredno ogleda.
Škofjeloški grad z ostanki srednjeveškega obzidja.Mali grajski vrtVogalni stolp Škofjeloškega gradu.Pogled na Škofjeloški grad z dvoriščne strani.Škofjeloški grad je bil prvič omenjen že leta 1215.Dvorišče Škofjeloškega graduKompleks Škofjeloškega graduPogled na Škofjo LokoPot z gradu v staro mestno jedroPogled na Škofjeloški grad iz dvorišča Kapucinske cerkve sv.Ane
Enodnevni izlet z vlakom na ogled starih mestnih jeder – tokrat Škofja Loka
Škofjeloški grad
V času recesije, varčevanja, ekoloških gibanj, ki nam narekujejo varovanje okolja, sem se odločila za svoj prispevek. Rada imam stara mestna jedra in obiskovala jih bom z vlakom. Po Novem mestu je prišla na vrsto Škofja Loka (27.10.2009).
Od Ljubljane do Škofje Loke pelje vlak približno 20 minut, za ceno 1,57 € v eno smer. Od želežniške postaje do starega mestnega jedra pa je peš ravno toliko. Na tej poti najdemo tudi turistični urad, kjer imajo zemljevid starega mestnega jedra z lepo označenimi znamenitostmi, ki jih je treba pobliže spoznati.
Stari rotovž, nekdanja mestna hiša v Škofji Loki, iz 16.st.
Že od daleč zagledamo Škofjeloški grad. Preden se odpravimo na grad pa je vredno pogledati še Kaščo, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, danes je v njej slikarska galerija.
Čez most se odpravimo v staro mestno jedro, kjer na Mestnem trgu stojijo častitljive palače, ki so bile v potresu 1511 poškodovane in po tem letu obnovljene.
Renesančno arkadno dvorišče starega škofjeloškega rotovža.Mestni trg v Škofji Loki, staro mestno jedro.Kašča, v njej so fevdalni gospodje shranjevali dajatve.Homanova hiša na začetku Mestnega trga je meščanski dvorec sestavljen iz treh sosednjih hiš.Kajbatova hiša z arkadnim dvoriščemŠtablova hiša iz 16. stoletja z arkadnim dvoriščem.Martinčkova hiša (leva) iz 16. st. je imela prvotno eno nadstropje, v baroku so jo nadzidali.Žigonova hiša, stanovanjska in trgovska hiša iz 16. st. Danes je v njej uprava mesta Škofja Loka.Marijino znamenje s tremi kipi iz leta 1751. Mesto ga je postavilo kot zahvalo za odvrnitev kuge in ognja.Martinova hiša je tip hiše, ki je prevladoval v Škofji Loki in je zadnja te vrste. Prizidana je bila na mestno obzidje, ki je na tem mestu dobro ohranjeno.
Pri Martinovi hiši se konča Mestni trg in staro mestno jedro. Zavijemo na desno in se ob starem obzidju obvezno odpravimo še na Škofjeloški grad.
V obeh primerih gre za znamenito Oglejsko baziliko
Mogočni zvonik Oglejske bazilike je visok 73 metrov, njegovi začetki pa segajo v leto 1031. Nanj se je možno povzpeti in si ogledati Oglej in okolico.
Ko se odpravimo na izlet v Tržaški zaliv ali njegovo okolico, si skoraj moramo ogledati tudi znamenito Oglejsko baziliko. Oglejski patriarhi so v doberšnji meri vplivali na zgodovino slovenskih krajev.
Mi smo se na ogled bazilike pripeljali iz Palmanove.
Danes je Oglejska bazilika znamenita po svojih talnih mozaikih. Okoli 750 m2 mozaikov je zelo dobro ohranjeno. Pripovedujejo nam zgodbo o zgodnjekrščanski dobi, njenih simbolih in pomenu. Vstop v baziliko je prost, lahko pa kupimo brošurico v slovenskem jeziku.
Na prostoru današnje Oglejske bazilike omenjajo viri škofijo iz leta 285 n.št.Talni mozaik Oglejske bazilike iz 4. stoletjaZunanjost Oglejske bazilike Stranski oltarŽalostna mati božja z jezusom (Pieta), v Oglejski baziliki.Detajl velikega talnega mozaika Oglejske bazilike.Na dvorišču Oglejske bazilike lahko srečamo rimsko volkuljo z Romulom in Remom kot dokaz, da so bili tu nekoč Rimljani. Tu so imeli pred 22 stoletji vojaško in trgovsko središče.
Palmanova, italijansko renesančno mesto v objemu znamenitega obzidja v obliki zvezde.
Cerkev del Santissimo Redentore
Po ogledu slikarske razstave “Od Courbeta do Moneta” in čudovite vile Manin, nas je pot peljala v malo mesto Palmanova. Nekoč je bila za prebivalce Slovenije nakupovalna meka, danes pa smo si “shooping” privoščili na koncu našega sobotnega izleta v bližnjem Outlet Palmanova.
Palmanovo so leta 1593 zgradili Benečani za obrambo Benetk. Zvezdasto obzidje ima troje vrat, ki vodijo v središče mesta na glavni trg, Piazza Grande. Tu so postavljene stojnice na katerih prodajajo starine in bižuterijo. Glavne stavbe mesta so ob trgu, seveda so tu tudi odlične kavarne kjer lahko popijemo kavo in opazujemo modno oblečene italijanke.
Glavni veliki trg v Palmanovi, Piazza Grande.Od Piazza Grande do PorteVrata v Palmanovo, Porta Aquileia.Po obzidju Palmanove je speljana sprehajalna pot.Na sprehajalni poti v Palmanovi srečaš tudi mladiča zlatega prinašalca.Palmanova, Furlanija Julijska krajinaOkoli Piazza Grande v Palmanovi je vse polno kavarnic.
Vila Manin se nahaja v italijanski pokrajini Furlanija-Julijska krajina, v majhnem mestu imenovanem Passariano.
Eden od stranskih vhodov v vilo Manin.
Sobotni izlet, smo začeli z ogledom slikarske razstave “Od Courbeta do Moneta” v vili Manin. Razstava je bila veličastna, toda tudi kompleks vile prav nič ne zaostaja za njo, saj je pravi arhitekturni spomenik Furlanije Julijske krajine.
Vila Manin je bila poletna rezidenca bogate družine Manin iz Benetk. Vilo so zgradili v 16. stoletju, v 17. stoletju pa so zgradili še polkrožne kolonade, s katerimi kompleks zelo spominja na Vatikan in Trg sv.Petra v Rimu. Ob vili stoji tudi kapelica, ki je zelo podobna naši križevniški cerkvi v ljubljanskih Križankah.
Kompleks vile Manin je vsekakor vreden ogleda, če ne drugače pa, ko se odpravimo v bližnji nakupovalni center Outlet Palmanova.
Vila Manin je bila poletna rezidenca bogate družine Manin iz katere je bil tudi zadnji beneški dož Ludovico Manin.V 17. stoletju so vili Manin dogradili še polkrožne kolonade.Pogled na glavni vhod v kompleks vile Manin.Glavni vhod v vilo Manin.Vrsta za ogled slikarske razstave impresionistov v vili Manin.Kapela v kompleksu vile Manin je podobna naši križevniški cerkvi v Ljubljani s to razliko, da ima ta več okrasnih kipov.Polkrožne kolonade vile Manin z zunanje strani.Vila Manin, Passariano - Furlanija Julijska krajinaPassariano, Furlanija Julijska krajina
30. januarja 2010 smo se odpravili tudi na Svete Višarje pogledat kako je tam v zimskem času. Pred tem smo se ustavili v Mali Aljaski, ki je bila meni najbolj zanimivi del izleta.
Na vrhu 1790 m visoke gore stoji romarska cerkev, ki je leta 1960. praznovala šeststoletnico obstoja. Tu se srečujejo Slovenci, Italijani in Nemci, ki se udeležujejo romanja. Romanje iz Trbiža na Svete Višarje traja približno tri ure, iz Žabnice 2 uri, iz Ovčje vasi pa 4 ure. Mi smo naše izletniško romanje opravili s kabinsko žičnico, ki nas je iz Žabnice na vrh gore pripeljala v dvanajstih minutah.
Zgradbe ob svetišču Sv.Višarje.
Ob jasnem in sončnem vremenu se tu odpre čudovit razgled na gorske vrhove. Na žalost pa mi nismo imeli take sreče z vremenom, saj je bilo oblačno in lahko smo občudovali samo bližnje gorske vrhove, naletaval pa je tudi rahel sneg. Občudovali smo tudi smučarje in deskarje, ki so se z vrha spuščali po strmem smučišču.
Svete Višarje pozimi
Obiskali smo Svetišče na Sv.Višarjah, ki so ga leta 2000 temeljito obnovili: notranjost svetišča, glavni oltar in freske, pa tudi župnišče in okoliške zgradbe, ki tvorijo lepo celoto. V teh okoliških zgradbah so trgovine s spominki in gostilnice, ki imajo terase s čudovitim razgledom.
Pogled na gorske vrhove v oblačnem vremenu.
Legenda pravi, da je leta 1360 pastir iz Žabnice izgubil svoje ovce. Našel jih je na vrhu gore, kjer so klečale okoli grma v katerem je pastir našel lesen kip Marije z otrokom. Kip je odnesel župniku, vendar se je ta naslednji dan čudežno vrnil na Višarje. To se je ponovilo trikrat, zato so se odločili in na tem mestu postavili kapelico. Prvotne kapelice ni več, v svetišču pa naj bi bila kot največja znamenitost prav ta Marija, ki so jo našli pred 600 leti.
Kipec Marije z otrokom, ki stoji nad oltarjem, naj bi bil star 600 let.
Poslikava cerkve je delo slovenskega akademskega slikarja Toneta Kralja.
Romanja na Svetih Višarjah se začnejo prvi teden v juniju in se zaključijo prvo nedeljo v oktobru.
Naravno in sakralno znamenitost Furlanije Julijske krajine bom prav gotovo še kdaj obiskala v lepšem in jasnem vremenu.
Po ogledu, sprehodu in dobri kavi, smo se spustili v dolino in se odpravili po južni strani italijanskih Dolomitov do bazilike Maria Luggau, na avstrijski strani.
Svetišče Sv.VišarjeSmučišče na Sv. Višarjah v Furlaniji Julijski krajiniSvete Višarje obkrožajo visoki gorski vrhoviPoslikava cerkve je delo slovenskega slikarja Toneta KraljaSvetišče Svete VišarjeTerasa gostilnice z razgledom na gorske vrhoveZ gondolo smo se spustili v dolino in zapustili Sv.Višarje
27. februarja 2010 smo se na sončno soboto, z društvom Modrin odpravili na krajši izlet v sosednjo Italijo. Naš glavni cilj je bila razstava slik z naslovom “Od Courbeta do Moneta” v čudoviti vili Manin, ki se nahaja v kraju Passariano, blizu Palmanove.
Na ogled je postavljeno 134 slik, ki so jih posodili različni evropski in ameriški muzeji in galerije. Med njimi je tudi Narodna galerija iz Slovenije tako, da lahko na razstavi med svetovnimi velikani kot so Monet, Courbet, Degas, Levitan, Renoar, Sisley, van Gogh in še in še, vidimo tudi slike sedmih slovenskih slikarjev, med njimi Matija Jama in Richard Jakopič. Razstava je na ogled do 7. marca 2010.
Kompleks vila Manin je bil nekoč letna rezidenca družine Manin.Talni mozaiki v Oglejski baziliki.
Po ogledu čudovite slikarske razstave, nas je pot vodila v Oglej in v znamenito Maksencijevo baziliko oziromaoglejsko baziliko, ki je znamenita po svojih ohranjenih talnih mozaikih.
Oglej je bil ustanovljen že leta 181 pr.n.št. V času rimskega imperija je bil pomembno pristanišče Tržaškega zaliva. Danes stoji tudi ohranjen del rimskega foruma, ki je bil zbirališče obrtnikov in trgovcev ter mestne elite.
Palmanova, mesto v Furlaniji Julijski krajini
Iz Ogleja pa nas je pot vodila še v majhno mesto Palmanova, ki ga večina pozna kot nakupovalno meko, toda Palmanova je tudi lepo srednjeveško mesto, obdano z obzidjem v obliki zvezde. Na obzidje se je možno povzpeti, saj po njem pelje sprehajalna pot. Da pa Palmanova le nebi popolnoma izgubila pomen nakupovalnega mesta, so v bližini odprli Palmanova outlet, barvito, nakupovalno mestece, ki smo ga za konec našega izleta obiskali tudi mi.
