Enodnevni izlet na slovensko morje, izlet z vlakom v Koper – Capodistria
Koper, drevored palm ob morju.
Izlet v Slovensko Istro, na obisk njenega največjega mesta. Koper je pristaniško mesto, toda poleg pristanišča ima zelo veliko znamenitosti in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati.
Koper ima čudovito staro mestno jedro. Razprostira se okoli koperske stolnice in Titovega trga.
Tu je veliko lepih in zanimivih palač in na marsikateri se vidi sled velikih Benetk, saj je kar nekaj palač zgrajeno v beneški gotiki. Koper ima veliko ohranjenih cerkva in samostanov. Da lahko občudujemo vso to lepoto, je treba stopiti skozi nekdanja glavna mestna vrata, imenovana Muda iz leta 1516. Nato pa po ozkih srednjeveških ulicah raziskovati mesto.
Tudi staro mestno jedro Kopra ima svoje kopališče, kjer je voda čista. Če se nočemo kopati pa popijemo kavo in občudujemo morske prizore. Lahko pa se tudi sprehodimo ob obali in mimo čudovitega drevoreda palm.
Pretorska palača na Titovem trgu je bila nekoč sedež različnih mestnih uradov.Loggia na Titovem trgu zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem beneško gotskem slogu.Koperska stolnica, preplet beneške gotike in renesanse. Poleg nje mestni stolp, campanille po vzoru Benetk.Stare, ozke, zanimive ulice starega mestnega jedra Kopra.Povezava dveh hiš čez ulico, beneško gotska okna.
Rotunda Janeza Krstnika iz 12. stoletja, danes kapela Karmelske matere božje,Vrata Muda z delom obzidja iz leta 1516. Poleg so še manjša obokana vrata.Prešernov trg v Kopru. Vodnjak Da Ponte z beneškim mostom Rialto.
Na enodnevnem izletu v Beneško laguno, smo se po obisku slikovitega otoka Burano, odpravili še na veliko bolj znan otok Murano.
Pristanišče s svetilnikom na otoku Murano.
Mimo številnih znanih in manj znanih otokov smo se zapeljali s panoramsko ladjo do pristanišča na otoku Murano.
Murano je znan po svojem barvnem steklu in izdelkih, od vaz do ogromnih lestencev. Nima tako barvitih hiš kot otok Burano, zato pa so toliko bolj pisani in v paleti različnih barv njihovi stekleni izdelki.
Prikaz izdelave barvne, steklene vaze na otoku Murano.
Na otoku smo prvo obiskali eno od tovarn, kjer nam je postavni fant demonstriral izdelavo barvite vaze.
Potrebna je hitrost, natančnost in velik smisel za oblikovanje. Steklo segrevajo na 600 stopinj in se tudi zelo hitro ohladi, zato so minute, ko lahko steklo oblikujejo, štete.
Steklo obarvajo tako, da ga vročega povaljajo v prah različnih barv.
Da je temperatura res zelo visoka, smo se prepričali, ko je oblikovalec dal v vazo papirni trak, ki se je v trenutku vnel.
Tovarna znanih steklenih izdelkov na otoku Murano. Ladja se ustavi ob pomolu, kjer je tudi vhod v delavnico in naprej v trgovino.Beneška arhitektura na otoku Murano.Na Muranu je vse polno skulptur iz stekla.Otok Murano leži blizu severnih Benetk.Otok Murano, dvorišča, oleandriOtok Murano, kanali, mostički, čolni in polno rož.Industrijo stekla so, zaradi nevarnosti požarov, prenesli na otok Murano iz Benetk že v 13. stoletju.Znamenitost otoka Murano je cerkev Santa Maria e Donato.Notranjost cerkve San Donato krasijo muranski lestenci.Ima tudi kuža igračo iz muranskega stekla?
Otok Burano v Beneški laguni, je majhen slikovit otok le nekaj kilometrov oddaljen od Benetk.
Sončniki okrašeni s čipko z otoka Burano.
Z Benetkami je povezan z ladijsko linijo, pa tudi panoramske ladjice. Z eno tako smo se odpravili tudi mi.
Otok Burano je znan po izdelavi čipk in od tu se je klekljanje zaneslo tudi v Slovenijo, kjer je najbolj znana idrijska čipka.
Seveda pa je otok s svojimi hišami, ki imajo pisane in raznobarvne fasade zelo slikovit, zato ga fotoaparati obožujejo.
Otok Burano je prav tako kot Benetke, poln večjih in manjših kanalov.Glavni trg na otoku Burano, na katerem je tudi kip italijanskega skladatelja in čembalista, Baldasare Galuppi, ki je bil tu rojen leta 1706.Otok Burano s kanali, čolni in mostički.Muzej grajen v beneškem stilu stoji na glavnem trgu otoka BuranoV palači na osrednjem trgu je bila nekoč čipkarska šola, kasneje mestna hiša, danes pa bolj sameva in lahko njena beneška okna občudujemo samo s trga.Gotska cerkev iz 16. stoletja sv. Martin. Campanille se počasi ugreza in je poševen kot stolp v Pisi.Mestna hišaGlavna "cesta" na otoku Burano.Detajl hiše na Buranu, beneška maska.Na otoku je precej takih majhnih vodnjakov, kjer se odžejajo tudi živali, golobi pa se še pošteno oprhajo.Buranski mačekČe je kdo mnenja, da je prostor psa na tleh, se pošteno moti. Njegov pravi prostor je postelja, če te ni je dobra tudi klop v parku, v pristanišču otoka Burano.
Otok Burano, otok čipk in barvito poslikanih ribiških hiš.
Otok Burano.
Zapeljali smo se po beneškem mondenem letovišču Lido di Jesolo in vse do pristanišča Punta Sabbioni. Tu smo se vkrcali na panoramsko ladjo in se popeljali po Beneški laguni.
Prvi postanek smo naredili na otoku Burano. Otok že na daleč privablja s svojimi barvitimi hišami, ki so grajene večinoma v beneškem slogu.
Otok Burano je znan po klekljanih čipkah, ki jih tu izdelujejo že nekaj stoletij. V teh barvitih hiškah so čipkarske delavnice in trgovine. Moški del prebivalstva se je že od nekdaj ukvarja z ribištvom in izdelovanjem čolnov.
Barvite ribiške hiše na otoku Burano.Skoraj vsaka hiša na otoku Burano ima trgovino s čipkami ali pa manjšo restavracijo.Na Buranu ni cest in avtomobilov, samo kanali in čolni.Otok Burano je ustvarjen za foto blog.Tudi Barbi bi na Buranu našla hiško zase. V tej so imeli trgovino z beneškimi maskami.V modri hiši so prodajali makedonsko sadje in zelenjavo.
Benetke – Venezia – Venice ter otoka Burano in Murano, dva izmed številnih otočkov pred vrati Benetk.
Otok Burano v Beneški laguni z barvitimi hišami.
Junij 2010, cel svet sedi pred tv sprejemniki in spremlja svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki.
Peščica radovednežev pa se nas je odpravila na enodnevni izlet v Benetke in laguno s številnimi otoki, ki jih obdajajo.
Na našem izletu smo se zapeljali do italijanskega pristanišča Punta Sabbioni. S panoramsko ladjo smo se odpravili na otok Burano. Otok z barvitimi hišami, je znan po svojih čipkah, ki jih tu klekljajo že stoletja.
Otok Burano v Beneški laguni.Buranska čipka. Prt je izdelovalo sedem klekljaric, eno leto.
Po krajšem postanku smo se mimo številnih otočkov, na enem je tudi beneško pokopališče, kjer je pokopan tudi slovenski slikar Zoran Mušič, zapeljali do otoka Murano. Poznamo ga po barvitem buranskem steklu in čudovitih vaz, lestencev in drugih izdelkov. Postaven oblikovalec stekla nam je demonstriral izdelavo vaze.
Po obisku obeh otokov pa smo se odpravili še v velike Benetke.
Svetilnik na otoku Murano in tovarna, kjer izdelujejo čudovite predmete iz muranskega stekla.Demonstracija izdelave muranske vaze.
Na otoku Murano smo si ogledali postopek izdelave vaze iz muranskega stekla.
Potrebna je velika spretnost, previdnost in pa hitrost, pa seveda smisel za oblikovanje.
Steklo se segreje na 600 stopinj, da ga lahko mojster oblikuje.
Kako visoka temperatura je to smo lahko videli, ko so dali v izgotovljeno vazo trak papirja, ki se je takoj vnel.
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah je cikcakasto speljana pot trpljenja, ki vodi do meni najbolj simpatične cerkve sv. Roka.
Štirinajsta kapela s svetimi stopnicami in božjim grobom.
Ob poti je 14 kapelic križevega pota, opremljenih z baročnim dekorjem in kipi. Trenutno je kar nekaj kapel brez kipov, ker so jih poslali v Ljubljano na restavriranje.
Kalvarijo v Šmarjih pri Jelšah so gradili od leta 1743. do 1753. Prikazuje prizore iz rožnega venca in zgodbe o žalostni Materi božji in Jezusu.
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah pelje do romarske cerkve sv. Rok.Pogled s kalvarije na Šmarje pri Jelšah.Kapela žalostne Matere božje. Marija z mrtvim Jezusom v naročju. Poslikan strop ponazarja prizore iz Jezusovega otroštva.Cikcakasto speljana pot mimo štirinajstih kapel do romarske cerkve sv. Rok.Jezusovo slovo od matere.
Pot kalvarije se začne na nadmorski višini 260 metrov in se konča pri cerkvi sv. Roka, ki leži na višini 367 metrov.
Z vrha hriba je čudovit razgled na štajerske griče in ob lepem vremenu lahko vidimo okoli 50 cerkva raztresenih po okoliških hribih.
15. avgusta , na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete, obudijo romarsko tradicijo na kateri se zbere več tisoč ljudi.
Romarska cerkev sv. Rok v občini Šmarje pri Jelšah, je zame najbolj simpatična cerkev v Sloveniji. In videla sem jih že kar nekaj. Romarska cerkev sv. Roka je bila postavljena v 17. stoletju. Na zunaj puščobna, mala cerkev, z visokimi gotskimi okni, ti ob vstopu vanjo vzame dih.
Notranjost cerkve je baročno razkošna. Obokan pevski kor, bogato okrašena prižnica, ki mi je še posebno všeč, saj spominja na velik roza kelih s pokrovom. Cerkev je posvečena sv.Roku, zavetniku in priprošnjiku zoper kugo. Njegov kip stoji v vdolbini glavnega oltarja, freske v prezbiteriju pa prikazujejo prizore iz legende o sv.Roku. Do najmanjše pikice poslikan strop predstavlja Marijino vnebovzetje. Na freskah najdemo tudi sv.Antona Padovanskega, ki je pokopan v italijanski Padovi. Kot zanimivost: v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je služboval tudi duhovnik in slovenski pesnik Anton Aškerc.
Cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah.Sv.Rok kaže na kužno rano. Kip v srednji vdolbini glavnega oltarja.Osrednja freska na stropu sv. Roka predstavlja Marijino vnebovzetje.Poslikan strop nad glavnim oltarjem romarske cerkve sv. Rok.Cerkev sv. Rok, pogled na pevski kor z orglami.
Najlepša renesančna palača v Celju v kateri ima danes prostore Pokrainski muzej Celje.
Portret Marije Terezije v Pokrajinskem muzeju Celje
Renesančni dvorec Stara grofija so postavili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580 do 1603. Arkadni hodnik je bil dodan kasneje. Dvorec je bil postavljen v reprezentančne namene.
Skozi stoletja je dvorec velikokrat zamenjal svojo namembnost. Od leta 1945 v njem domuje Pokrajinski muzej Celje, ki je bil prva postaja našega izleta na Štajersko.
Sprehodili smo se skozi številne sobe muzeja, od srednjega veka, renesanse, baroka pa vse do poznega 19. stoletja. Obudili šolsko znanje na znamenite Celjske grofe in cesarico Marijo Terezijo, ki je dodobra zaznamovala tudi naše kraje.
Stara grofija v Celju je bila postavljena med leti 1580 do 1603. Stoji na Muzejskem trgu 1.Celjski strop, znamenitos Stare grofije se nahaja v glavni dvorani. Kdo je avtor se stroka še ni dokončno opredelila. Strop je sestavljen iz 11 slik.Vhod v Pokrajinski muzej Celje.Pohištvena moda 17. stoletja.Mali predalnikStoječi predalnik 17. st.Pogled v sobo opremljeno v slogu bidermajer.
Celje – mesto svetovne popotnice, pisateljice in poliglotke Alme Karlin
Alma Karlin, slovenska pisateljica in svetovna popotnica pred Celjskim domom.
Da je Alma Karlin ikona Celja, opazimo že ob vstopu v staro mestno jedro, saj nas s svojim znamenitim malim kovčkom pozdravi pred Celjskim domom. Simpatični spomenik Alme Karlin, so v Celju postavili v letošnjem letu, v Stari grofiji pa so na ogled postavili razstavo “Poti”, o sedemletnem potovanju Alme Karlin okoli sveta.
Naš izlet na Štajersko smo pričeli v Celju, drugem najstarejšem mestu v Sloveniji, takoj za Ptujem. Naš glavni cilj v tem lepem mestu je bil obisk Stare grofije, najlepše renesančne stavbe v Celju in ogled bogatih zgodovinskih zbirk, ki so tu razstavljene, saj danes v dvorcu domuje Pokrajinski muzej.
Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, mimo čudovitih starih palač, spomenikov in trgov, na katerih ni manjkalo malih in večjih kavarnic za obvezno kavo. Na Slomškovem trgu smo si ogledali še škofijsko cerkev sv. Danijela, ki je leta 2006. postala stolnica. Znamenitost cerkve je gotska kapela Žalostne matere božje in kipom Pieta iz konca 14. stoletja.
Celjski dom so postavili leta 1907. celjski Nemci v slogu staronemške gotike in ga poimenovali Nemška hiša.Celjska mestna hranilnica. Neorenesančno palačo so zgradili leta 1887.Hiša iz leta 1902. na Stanetovi ulici v Celju.Glavni trg v Celju, v ozadju cerkev sv.Daniela.Marijino znamenje iz leta 1776. na Glavnem trgu v Celju.Detalj celjske meščanske hiše, niša z Pieta.Stara grofija, renesančni dvorec so postavili grofje Thurn-Valsassina med leti 1580 do 1603. Danes je v njem muzej.Nova, sodobna celjska knjižnica na Muzejskem trgu.
Enodnevni izlet na Štajersko, kjer smo odkrivali preplet gotike in baroka v tamkajšnjih cerkvah.
Celjski dom so leta 1907. postavili celjski nemci in jo poimenovali Nemška hiša.
V soboto 22.maja 2010. smo se ob 7.uri zbrali na robu ljubljanskega parka Tivoli in se odpravili na izlet na Štajersko. Pester in zgoščen program so pripravili v društvu Modrin, ki deluje pod okriljem Mladinske knjige.
Pot nas je vodila mimo Trojan do Celja, kjer je bila naša prva znamenitost, ki smo si jo ogledali. Renesančni dvorec Stara grofija, ki so jo zgradili grofje Thurn-Valsassina, med leti 1580. do 1603. Dvorec je znan po znamenitem Celjskem stropu, ki ga sestavlja 11 poslikav. V dvorcu danes domuje Pokrajinski muzej Celje, ki so nam ga prijazno razkazali. Po ogledu smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si na kratko ogledali še cerkev sv.Danijela iz 13. stoletja.
Stara grofija v Celju. Dvorec so postavili grofjeThurn-Valsassina med leti 1580. do 1603.
Naslednja postaja Šmarje pri Jelšah in romarska cerkev sv. Roka. Do simpatične cerkve smo šli skozi kalvarijo. Štirinajst kapel, postaj križevega pota nas pripelje do cerkve iz 17. stoletja. Na zunaj asketska, pusta stavba nas ob vstopu kar osupne od silnih poslikav, barv in okraskov v renesančnem slogu s kančkom gotike.
Križev pot. Do romarske cerkve sv.Roka pridemo po cik-cakasti poti, mimo štirinajst kapelic.Romarska cerkev sv.Roka šokira z asketsko, pusto zunanjostjo in renesančno okrašeno notranjostjo.
Iz Šmarij smo se zapeljali do še ene romarske cerkve. To je znamenita Božjepotna Marijina cerkev na Sladki gori. Zunanjost cerkve je sončno obarvana, krasi pa jo še čudovit, urejen park. Notranjost renesančno-gotske cerkve pa krasijo poslikave slikarja Franca Jelovška.
Božjepotna Marijina cerkev na Sladki Gori
Po malo daljšem odmoru pa smo se zapeljali do dvorca Štatenberg, ki so ga postavili grofje Attems, v 17. stoletju. Ogledali smo si samo zunanjost baročnega dvorca. Dvorec, park in širša okolica so zavarovani kot krajinski park Štatenberg.
Štatemberg, dvonadstropni baročni dvorec so v 17. stoletju postavili grofhe Attems.
Iz Štatenberga pa na Ptujsko Goro, do znamenite romarske cerkve Marije Zavetnice, ki sodi med najlepše gotske spomenike v Sloveniji. Cerkev letos praznuje 600-letnico obstoja in od letos je od papeža dobila naziv bazilika.
Romarska cerkev Marije Zaščitnice s plaščem na Ptujski Gori je od leta 2010. postala bazilika.
Naša zadnja postaja tega zanimivega izleta je bil Ptuj, oziroma Ptujski grad, v katerem ima svoje prostore muzej. Ogledali smo si stalne muzejske zbirke, od kurentov, glasbil pa do orožja.
Ptujski grad je najbolj zaznamoval irski baron Walter Leslie, ki je grad kupil leta 1656.
