bojan_svetlana74 | Svetlana – SLOVENIJA

Počitniško branje

Ob poletnih počitnicah, so police v knjižnicah dobesedno izropane. Posebaj polica s kriminalkami, ta je skoraj prazna. Knjigožerji in redni obiskovalci knjižnice smo kar malce v šoku, če se malo pohecam, saj knjig zlepa ne bo zmanjkalo.

Že kot otrok sem tovorila na morje kup knjig, romane seveda in dobre zgodbe, kar mi je ostalo do danes. Ležalnik v senci ob morju, noge na sonce, kava in dobra knjiga. Zame raj.

In katere knjige so mi najboljše za tako lahkotno poletno branje:

Ritheu Jurij, Sanje v megli

Tudi husky ima v knjigi Sanje v megli veliko vlogo. Tale na sliki pa mirno čaka pred knjižnico na gospodarja.

Zgodba se dogaja na začetku 19. stoletja na Čukotskem polotoku, kjer se je leta 1930. rodil tudi pisatelj pričujočega romana, kar pomeni, da je opis ljudi, pokrajine in dogajanja zelo verodostojen.

Na kanadski ladji odjekne eksplozija ina mornar John McLennan obleži s hudo ranjenimi rokami. Pomagajo mu Čukči, ki živijo v naselju blizu morja. Ker je bolnišnica predaleč, mu rane zašije šamanka in John ostane živ, namesto rok ima zdaj štrclje.

Ko se vrnejo, njegove ladje ni več in John je primoran zimo preživeti pri Čukčih. Nauči se uporabljati roke take kot so mu ostale po operaciji in njegovi novi prijatelji mu pri tem pomagajo. Njihova dobrota, poštenje in moralnost ga prepričajo, da med njimi tudi ostane.

David Benioff

25. ura

25. ura je zanimiva in berljiva zgodba o Montyju Morganu, ki je zaradi preprodaje mamil obsojen na sedem let zapora. Do prestajanja kazni mu ostane še en dan na prostosti, o katerem govori knjiga.

Spremlja ga kuža, ki ga je našel na cesti in ga pozneje v varstvo vzame njegov oče. Spremljamo preplet Montyjevega prejšnjega življenja in večer, ki ga preživi s svojimi prijatelji.

Donna Leon

Ameriška pisateljica Donna Leon, ki je skoraj 20 let živela v Benetkah, je napisala serijo kriminalk o beneškem komisarju Guidu Brunettiju in že 13 jih je prevedenih tudi v slovenščino. Prav vse so odlične, zato nisem izpostavila nobenega naslova.

Pisateljica se loteva aktualnih problemov italijanske družbe. Dr.Brunetti uspešno rešuje vse primere, ob tem pa spoznavamo mesto Benetke in po celem svetu znano italijansko kulinariko.

Anthony Capella

Recept za ljubezen

Zgodba se dogaja v Italiji med drugo svetovno vojno, toda ta ni v ospredju. Govori o ljubezni in dobri italijanski hrani, s katero glavna junakinja Livia očara svojega delodajalca, britanskega vojaka Jamesa Goulda, ki je častnik za poroke.

Da bi ušle bedi in pomanjkanju, ki je bila proti koncu vojne čedalje hujša, so se italijanke na hitro poročale z britanskimi vojaki. Naloga častnika za poroke je bila, ugotoviti ali je prošnja za poroko oddana iz ljubezni ali preračunljivosti. Poroko je lahko odobril ali pa tudi ne. In kaj zdaj ko se Livia in James čedalje bolj zbližujeta, bo lahko James za vzor drugim vojakom?

Antonio Gala

Turška strast

Turška strast je ljubezenski roman in strast v naslovu ni niti malo pretiran.

Desideria Olivan je srečno poročena španka, ki se na izletu v Istanbul zagleda v tamkajšnjega turističnega vodiča Jamama in zanj je pripravljena zapustiti vse in vsakogar v svojem življenju.

Ostane v Turčiji in sprva je ljubezenska zgodba romantična in taka kot mora biti, toda kaj kmalu se izkaže, da je Jamam v bistvu zelo okruten človek, ki za dosego svojih ciljev od Desiderie zahteva tudi, da prodaja svoje telo. Kljub peklu v katerem se je znašla, pa njena strast do lepega turka ne pojenja in jo peha v pogubo.

Agatha Christie, Umor na golfišču

Saeta Equina

Nekaj slik in komentarjev s 1. Mednarodnega konjeniškega festivala Saeta equina, ki je bil od 18. do 21.junija 2009. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Saeta Equina je latinska beseda in pomeni konjska griva, ki je bila tudi simbol tega konjeniškega festivala. Po besedah gospe Cvetke Bogovčič, vodje prireditve, je bila rdeča nit festivala prepletanje konjeništva, kulture, humanitarnosti, izobraževanja in zabave. In res je bilo kaj videti:

Zadnja konjska moda je poševno spletanje grive v kitko.

Terapevtski konj fundacije Nazaj na konja.

Mali Viki pod budnim nadzorstvom mame in tete mogoče.

Shetlandski poni Viki, danes ima že 12 dni.

Italijanski tim Parelli pravi, da je konjeništvo mnogo več kot jahanje.

Parelli, uspeh brez nasilja, partnerstvo brez gospodovalnosti, sozvočje brez prisile...

Halo, jaz sem tudi tukaj, bo še mene gdo "počohal"?

Ja, brez malih hišnih ljubljenčkov pač ne gre, tudi na konjeniškem festivalu ne.

Konjeniški festival

Saeta equina

1. Mednarodni konjeniški festival

Ljubljana,

18. do 21. junij 2009

Preživela sem enkratno nedeljsko popoldne na konjeniškem festivalu, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Prva taka prireditev v Ljubljani in močno upam, da bo tradicionalna. Vse pohvale in čestitke organizatorjem, bilo je nepozabno.

Sprva sem bila zelo skeptična, kako bodo na tako majhen prostor, spravili toliko konj. Januarja, ko je bila tu mednarodna razstava psov, se mi je zdelo, da je v dvorani z ovčarji in velikimi pasmami, velik dren, kako bo šele s konji. A bojazen je bila odveč. Uredili so prostor za preskakovanje ovir, show areno, Parelli areno in lonžirni krog, kjer so najmlajši na ponijih in islandcih poskušali svoje prve jahalne veščine.

Zvezda festivala, po moje, prav gotovo pa med najbolj obleganimi pa je bil 11 dni star žrebiček, shetlandski poni Viktor ali ljubkovalno Viki:

Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir, toda ne za moje živce. Konji z veliko arabske krvi, so kot za šalo preskakovali visoke enojne in dvojne ovire in vsakokrat ko je kateri podrl palico, me je bilo strah, da bo konj padel. Vse čestitke tekmovalcem, toda jaz bom še naprej bolj oboževalka dresurnega jahanja, bolj umirjeno je.

Šarada

Šarada

Sandra Brown

ljubezenska kriminalka

Lahko bi rekli, da je roman ljubezenska kriminalka, saj se eno in drugo, skozi ves roman, tesno prepleta.

Cat Delaney, je imela zelo težko otroštvo. Zgodaj je ostala brez obeh staršev in se nato selila iz ene rejniške družine v drugo in postajala čedalje bolj problematičen otrok.

Na srečo se za Cat odraščanje kar dobro konča, kajti z močno voljo postane uspešna televizijska voditeljica v Hollywoodu.

Preveč sreče na kupu pa spet ni dobro. Cat ima tako slabo srce, da lahko živi naprej samo, če ji presadijo novo srce, kar se tudi zgodi in Cat lahko zaživi na novo s svojim spremljevalcem Deanom, srčnim kirurgom. In tu se zgodba šele začne. Zapusti Hollywood in na televizijski postaji v San Antoniu vodi oddajo o otrocih s posebnimi potrebami, kakršna je bila tudi sama nekoč in ve kaj ti otroci potrebujejo. Dober in stalen dom, posvojitev in ne rejništvo in strah, kdaj jih bodo zopet poslali v novo družino.

Zgodi se nekaj prometnih nesreč s smrtnim izidom in te osebe postanejo darovalci organov. Zgodi se družinska tragedija, ko mož zasači svojo ženo v postelji z drugim. V navalu besa, jo s kijem ubije, njenemu ljubimcu pa uspe zbežati. Tudi ona je darovalka organov. Nič nenavadnega, dokler nekdo ne začne, na zelo zvit način, da zgleda kot nesreča, ubijati tiste, ki so jim presadili srce na isti dan kot Cat. Je tudi ona na vrsti? Na pomoč ji priskoči Alex, nekdanji policist in pisec uspešnih kriminalnih romanov. Skupaj odkrijeta morilca in ga spravita za zapahe. Izkaže se, da je bil Alex partner ženske, ki je umrla na porodu. Misli, da so njeno srce presadili Cat, zato njuno prvo srečanje ni bilo samo naključje.

Trdnjava Šance

Trdnjava Šance je bila nekoč na Ljubljanskem gradu. Arheološko še ni dobro raziskana, vendar viri pravijo, da je bil kompleks celo večji od grajskega. Utrdba se je spuščala po grajskem pobočju vse do Rožne ulice, kjer je veliko pozneje naš pesnik France Prešeren pisal Sonetni venec, in Karlovških vrat.

Poleg velikega stolpa je bila čuvajnica, v kateri je stanoval čuvaj. Ta je moral celo noč stražiti zaradi sovražnih napadov in zaradi požarov, ki so bili v tistem času v Ljubljani kar pogosti.

Kdo je v trdnjavi Šance živel in kako se ne ve natančno, bila je pač narejena za obrambo ljubljanskega grada.

Danes so Šance, po zaslugi slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, namenjene sprostitvi, sprehodu in druženju ljudi, pa tudi njihovi hišni ljubljenčki so pogosti obiskovalci grajskega griča.

Tudi pasji mladič je obiskal Šance in se pošteno utrudil.

Napeta kriminalka

Napeta in inteligentna kriminalka za vse okuse. Tako pravijo za roman

Narobe obrnjeni mož

francoske pisateljice Fred Vargas.

To je tretji primer pariškega komisarja Jean-Baptista Adamsberga in prav vse tri knjige, ki sem jih prebrala do zdaj so napete, zanimive in berljive zgodbe, kar pri meni pomeni, ko začneš z branjem težko prenehaš pred koncem.

V kriminalki, Narobe obrnjeni mož, se zgodba začne z volkovi. Raziskovalec iz Kanade, v odmaknjeni francoski vasici, opazuje in proučuje skupino volkov, ki jih je poimenoval in spremlja vsakega posebaj.

V tem času pa se začnejo umori, pri katerih je videti, da jih je napadla zelo velika žival, najverjetneje ogromen volk. Začnejo se govorice o volkodlaku, ki ubija ovce in ljudi. Na pomoč pokličejo komisarja Adamsberga, ki na svoj intuitiven način reši volkove pred pogubo in razjarjenimi domačini, kajti odkrije morilca.

Seveda pa ima zgodba tudi elemente ljubezenskega romana, kajti komisarja Adamsberga je poklicala na pomoč njegova nekdanja ljubezen, ki je še vedno ni pozabil, Camille.

Pravo ime Fred Vargas je Frederique Audoin Rouzeau, rojena je 1957. leta v Parizu in ima sestro dvojčico. Po izobrazbi je zgodovinarka in arheologinja.

Živalski vrt Ljubljana

Vsako leto se vsaj enkrat odpravim v ljubljanski Živalski vrt, ker imam rada živali in ker lahko vidim in občudujem tudi divje živali.

Sicer nisem zagovornica živalskih vrtov toda, ko si človek enkrat nekaj izmisli, potem ni poti nazaj, zato poskušajmo narediti tako, da bo za živali lepo poskrbljeno.

Precej živali ima večjo ogrado kot so jo imele pred leti, kar je pohvalno. Tigra sta se nekoč stiskala v majhni kletki kjer so danes opice, pa še one imajo po novem več prostora, kajti njihovo domovanje so uredili pred kratkim.

Slončica Ganga bi po moje rabila več prostora, da o leopardih niti ne govorim. Ta dva imata pa res premajhno bivališče glede na to, da sta vedno v gibanju, za razliko od levov. Ta dva pa redko kdaj vidim na nogah, v glavnem poležavata in jesta, pa zopet poležavata.

Večja pridobitev, od mojega zadnjega obiska, pa je novo otroško igrišče ali bolje rečeno “plezališče”. Niso pa pozabili tudi na starše, ki pazijo na svoje nadobudneže, saj so ob igrišču postavili ležalnike s pogledom na žirafe ali na zebre in avtomat za kavo. Res prijetno popoldne v živalskem vrtu.

Policijski pes Arni

V ljubljanskem parku Tivoli, so že tretje leto zapored priredili Lunin festival, veselo poučno in zabavno prireditev za otroke, ki pa je všeč tudi odraslim.

Jaz sem se ustavila pri policijskem psu Arniju, ki je pod vodstvom svojega vodnika razveseljeval staro in mlado.

Arni bo star štiri leta, je pasme belgijski ovčar in s svojim vodnikom trenirata dobro leto. Za razliko od večine policijskih psov, ki niso ravno primerni za hišne ljubljenčke, ki bi se samostojno sprehajali med otroci, pa je Arni vajen tudi takih stikov, saj se po končanem delu odpravi z gospodarjem domov in je takorekoč delovni, hišni ljubljenček. Sama sem ga takoj poimenovala slovenski komisar Rex, po moji najljubši nadaljevanki, pa tudi Arni po svoji spretnosti, ki nam jo je prikazal in glede na to, da ga urijo šele dobro leto, ne zaostaja dosti za televizijskim junakom.

Policijski pes Arni sodeluje pri iskanju izgubljenih ali pogrešanih oseb. Uporabljajo pa ga tudi pri sledenju.

Belgijski ovčar je manjši od nemškega ovčarja, ki jih pri policiji tudi uporabljajo. Je zelo živahen in pozoren na dogajanje okrog njega. Zelo hitro se učijo in prilagodijo trenutnim razmeram.

Pasma belgijski ovčar prav gotovo ni primerna za stanovanje in neaktivnega gospodarja. Potrebuje veliko gibanja, sprehodov in pravo zaposlitev, zato je kot ustvarjen za delo pri policiji ali vojski. Belgijski ovčar se dobro razume tudi z otroki, kar je Arni zelo nazorno pokazal.

Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obnemijo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka. — Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obmolknejo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka.

Arni je super pes, res me je navdušil. Čestitke vodniku, da ga je tako dobro izuril.

Najlepši vrt

Pomlad je zame najlepši del leta, ko vse cveti, v vseh mogočih barvah in vonjih. Okna in balkoni na hišah so polni rož pa tudi po vrtovih in parkih jih je vse polno. Skratka čas cvetočih užitkov.

Toda za tako cvetoče razkošje je treba imeti roko, kot pravim jaz. S svojimi rožami se zaenkrat še nebi preveč hvalila, toda moja mama, ta pa ima roko za rože in to je treba samo videti. Zame je to najlepši vrt:

Hiša platna

V Beli krajini, v Adlešičih, se gospa Nada Cvitkovič s svojo družino trudi ohraniti kulturno dediščino tega dela Slovenije. Družina se ukvarja s pridelavo in predelavo lanu, s tkanjem domačega platna, vezenjem in izdelovanjem belokranjskih pisanic.

Hišo platna si je možno tudi ogledati, prirejajo pa še tečaje tkanja, vezenja in izdelovanja belokranjskih pisanic. Mi smo si na našem izletu ogledali Hišo platna, razstavno sobo vezenin, kjer so ohranili vezenine več generacij družine. Z vezeninami sodelujejo na različnih razstavah in prejeli so tudi kar nekaj nagrad zanje.

Slišali smo kakšno dolgotrajno in počasno delo je to, koliko volje in moči je potrebno vložiti, da na koncu dobijo platno na katerega lahko vezejo ali pa izdelujejo oblačila, narodno belokranjsko nošo, brisače in prte.

Družina dela vse sama. Od sajenja lanu, žetve le tega, cel postopek od namakanja, tolčenja (kot je vidno na prvi sliki zgoraj), krtačenja lanu, da dobijo prejo, ki jo nato ročno spredejo v nit iz katere na starih lesenih statvah izdelajo belo laneno platno.

Poleg obsežnega dela z ohranjanjem kulturne dediščine, gospa Cvitkovič hodi tudi v službo, kjer na osnovni šoli poučuje. In kljub tolikemu delu in obveznostim, s svojo družino lepo skrbi tudi za okolico hiše, ki je zelo lepo urejena:Povezani zapisi:

Bela krajina