bojan_svetlana74 | Svetlana – SLOVENIJA

Arija

Nassim Assefi

Arija

Roman Arija je napisan v obliki pisem. Glavna junakinja Jasmin je zdravnica, onkologinja v bolnišnici v Seattlu. Je hči iranskih priseljencev, vendar Jasmin živi na ameriški način, kar ji starša zelo zamerita. Ko Jasmin zaživi s fantom v istem stanovanju ne da bi se poročila, se starša svoji edinki odpovesta.

Kot pravi Jasmin: “Odpovedali so se meni in svoji vnukinji, ker sem sprejela zahodno kulturo in življenjski slog, kakršnega narekuje.”

Kot da to ni dovolj, se Jasmin dogodijo še tragedije. Njen partner v spanju umre, sama pa ugotovi, da je noseča. Rodi hčerkico Arijo, s katero preživita pet prečudovitih let skupaj. Na žalost samo pet, kajti Arija umre v prometni nesreči. Je lahko še kaj hujšega za mater? Kako naj se sooči z izgubo, kako naj se sprijazni z njo in živi naprej? Edina opora za Jasmin sta dolgoletna prijateljica Dott in prijatelj Aleksander.

Jasmin se odloči oditi od doma in najti svoj notranji mir. Začne se njeno duhovno popotovanje, v iskanju notranjega miru in pozabe. Od Gvatemale, kjer sadi koruzo in obdeluje zemljo, do meditiranja v Tibetu in vrnitve v Iran, domovino njenih prednikov, kjer sodeluje pri tradicionalnem žalovanju in spoznava svojo starodavno dediščino in kulturo. Vseskozi piše pisma svojima prijateljema, staršema pa tudi mali Ariji.

Iransko-ameriška pisateljica Nassim Assefi, je zdravnica, ki se največ ukvarja z zdravjem žensk. Rodila se je leta 1972. v Los Angelesu, Kalifornija. Arija je njen prvi roman.

Tudi notranjost romana Arija je zelo zanimiva. — Notranjost romana Arija.

Sprehod po Veroni

Sprehod in raziskovanje Verone je čudovito in nepozabno doživetje. Mesto ljubezni, kot se že 400 let imenuje, nam na ogled ponuja čudovite trge, srednjeveške palače na Piazza delle Erbe, areno s svojimi poletnimi opernimi spektakli, Piazza dei Signori z ogromnimi nagrobniki vladarske rodbine Scaligeri, pa njihovo utrdbo Castelvecchio, ob reki Adiži, pa še in še stvari, ki me vedno znova premamijo, da jih obiščem.

Sprehod ob Ljubljanici

Trnovski pristan – Prulski most – Špica – Botanični vrt

Moj priljubljen sprehod v Ljubljani ob koncu tedna. Le streljaj od centra mesta, se začne sprehajalna pot ob reki Ljubljanici. Nedavno prenovljeni Trnovski pristan, nam omogoča opazovanje številnih rac, ki veselo čofotajo v reki ali pa ob njej nemoteno počivajo, saj smo sprehajalci osveščeni in gremo mimo počivajočih račk zelo previdno in počasi, da jih ne splašimo.

Danes je, po kar nekaj dnevnem deževnem vremenu, v Ljubljani končno pisijalo sonce. Seveda se je to zelo poznalo na barvi naše Ljubljanice, ki se je spremenila v čokoladno rjavo, če se malo pohecam.

Iz centra mesta do Špice se lahko zapeljemo z rečnim taxijem.

Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami. — Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami, ime ji je Loa.

Od Špice do Botaničnega vrta, ki je ljubljanska naravna znamenitost, je le pet minut hoda. Ustanovljen je bil leta 1810. in nekje sem prebrala, da ravno na današnji dan 11. julija. Ko sem bila danes tam, ni bilo videti, da ima vrt rojstni dan pa kljub temu, Vse najboljše za rojstni dan.

Na listu lokvanja je žuželka, čudovite modre barve. Kako se imenuje?

Ob visokih poletnih temperaturah, je v senci dreves prijetno hladno.

Tudi rože cvetijo, ob vsakem obisku, drugačne.

Za prijeten konec sprehoda je poskrbel simpatičen kosmatinec s svojim nasmehom.

Fielin otrok

Dalene Matthee

Fielin otrok

Zgodba romana Fielin otrok se dogaja v Južni Afriki, v letih 1860 do 1880. V gozdovih Knysne živijo revni belopolti drvarji, ki se preživljajo s prodajo lesa. Enemu izmed njih se izgubi triletni sin Lukas.

V istem času črnka Fiela, ki s svojo družino živi na skromni kmetiji, najde malega belega dečka. Vzame ga h sebi in ga vzgaja kot svojega otroka. Deček Benjamin je v črnski družini srečen, dobro se razume z domačimi in uživa v naravi.

Čez leta se v vasi pojavita državna uradnika, ki popisujeta prebivalstvo. Belega dečka odvzameta Fieli, ki ga je vzgajala in ga vrneta beli družini, ki je pred leti izgubila Lukasa.

Benjamin je nesrečen in čaka kdaj bo prišla Fiela in ga odpeljala domov. Toda Fiela je proti oblasti nemočna. Čez leta, ko odraste se sam odpravi iskat svojo, Fielino družino.

Poleg berljive zgodbe o Fieli in Benjaminu, je knjiga polna opisov narave, življenja v gozdu in na polju. Čudoviti so opisi afriških živali, predvsem pa slonov, ki v tistem času še prosto živijo po gozdovih.

Ena izmed zgodbic o slonih:

Družina drvarjev si je v gozdu postavila kočo. Postavili so jo ob poti po kateri so hodili sloni. Vsako jutro ko so se zbudili, so bili brez strehe nad glavo. Vogal strehe je bil na slonji poti in vodilni slon je streho vsakokrat, ko so šli mimo umaknil s poti.

Družina se je sprijaznila s tem, da so sloni močnejši in si je novo kočo postavila nekoliko stran od njihove poti.

Zelo zanimivo počitniško branje.

Južno afriška pisateljica Dalene Matthee je živela med leti 1938 do 2005. Sprva je študirala glasbo, po študiju pa je začela pisati za otroke in kasneje tudi za odrasle.

Julija iz Verone

Julija, glavna junakinja Shakespearove drame Romeo in Julija, je ena glavnih znamenitosti italijanskega mesta Verona.

Čeprav Shakespeare nikoli ni bil v Veroni, so se italijani odločili, da sta Romeo in Julija prav iz tega mesta in naredili iz tega zelo dober turistični posel.

Majhno dvorišče, na katerem stoji domnevna Julijina hiša z znamenitim balkonom, ki so ga dodali dvesto let po njenem bivanju v Veroni, je vedno nabito polno obiskovalcev iz celega sveta in to skozi vse leto.

Operni spektakli v areni, kot je bila Verdijeva Aida, privabljajo ljudi samo v poletnih mesecih.

Da lahko slikaš Julijo brez nekoga, ki stoji poleg in jo objema ali otipava, za srečo seveda, je že prava terna. Meni je uspelo pri drugem obisku Verone.

Na istem dvorišču je danes tudi Julijin hotel.

Julijin klub, kjer lahko napišemo sporočilo ali željo, ki se seveda uresniči.

Aida v Veroni

Rekviziti pred areno v Veroni za različne operne spektakle.

Naš enodnevni izlet v Verono, se je zaključil z operno predstavo, kaj predstavo, boljši izraz je operni spektakel Aida, skladatelja Giuseppe Verdija. Vsako leto priredijo v Veroni Poletni operni festival, ki privabi ogromno obiskovalcev iz vsega sveta. Nekateri so operni navdušenci, nekateri z mano vred smo zgolj radovedni kako tak spektakel v areni, ki lahko sprejme do 20.000 ljudi, poteka.

Zgodba o etiopski princesi Aidi, ki jo Egipčani odpeljejo v suženjstvo. Dogaja se v Egiptu za časa faraona. Tam je bila leta 1871. tudi prvič uprizorjena.

Operna predstava Aida se prične ob 21. uri in ljudje se počasi zbirajo pred areno. Užitek je sedeti pred kavarno na trgu Bra ob italijanskem kapučinu in jih opazovati.

Vhodov v areno je veliko in pred vsakimi se vije dolga vrsta, ki čaka, da se vrata odprejo.

Tudi mi smo se odpravili proti vhodu številka 47, najprej pio stopnicah dol... — Tudi mi smo se odpravili proti vhodu številka 51, najprej po stopnicah dol...

...pa nato v strnjeni skupini po stopnicah gor...

Strnjena skupina je samo do deklet, ki pregledujejo karte, nato se sprosti in po več 100 let starem hodniku se odpravimo v areno

...in odpre se pogled na zelo dobro ohranjeno notranjost arene...

...na oder, na katerem bo čez nekaj minut operni spektakel Aida.

Preden se predstava začne, ugasnejo vse luči in obiskovalci prižgemo svečke, ki smo jih dobili ob vhodu. Pogled je čaroben, toda moj fotoaparat tej čarobnosti ni mogel slediti, na žalost.

Majice za Horjulčke

Moja nova majica. Z nakupom le te, lahko pomagamo Zavetišču Horjul in predvsem zavrženim hišnim ljubljenčkom, ki so našli začasni dom pri prizadevni vodji zavetišča Poloni Samec in njeni ekipi.

Majice so v treh barvah: rdeča, črna in oranžna, s simpatičnim motivom tačk, kot je moja. Ali pa motiv s Polono in njenim Horjulčkom.

Kvalitetne majice znamke Fruit of the Loom, po 12 €, lahko prevzamemo v Ljubljani, Horjulu ali pa nam jo pošljejo po pošti.

Finančno je projekt podprla Študentska Organizacija Univerze v Ljubljani, kar je zelo pohvalno, da se je mladina odločila na tak način pomagati zavrženim psom in mačkam.

Na majici je napis: Od tu gredo le na enako dobro ali bolje. Da je geslo zavetišča Horjul resnično tudi v praksi, dokazuje forum mojpes.net, na katerem lahko spremljamo zgodbo vsake živali od sprejema do oddaje skrbnim lastnikom, večinoma pa se tudi ti kasneje javijo in poročajo o svojem Horjulčku.

Poleg nakupa majic, lahko pomagamo tudi s posvojitvijo živali na daljavo, mimogrede moja dva posvojenca sta Lučka in Runo, s prostovoljnimi prispevki, ki se zbirajo za določeno žival, ki potrebuje večjo zdravniško oskrbo, oziroma poseg. Prav gotovo imamo doma stare rjuhe in brisače, ki jih ne potrebujemo več. Zavetišče jih potrebuje.

Seveda pa so najbolj zaželeni vestni in skrbni posvojitelji, ki bodo psu ali mačku nudili topel, varen in ljubeč dom. In ne pozabimo, da to ni za mesec ali dva, ampak za celo pasje ali mačje življenje, to je lahko 15 let pa tudi več. Zato dobro premislimo preden malo, luškano, simpatično kepico odnesemo domov.

Mali jazbečar ima skrbne in ljubeče lastnike in prav take želim vsem Horjulčkom.

Skrbni lastniki vzamejo psa s seboj tudi ko grejo na počitnice. Pes je družinski član. Tale s svojimi ljudmi uživa na Kolpi.

Izlet v Verono

Z društvom Modrin smo se v soboto, 4. julija 09, odpravili na enodnevni izlet v Verono. Na ogled mesta in na operno predstavo Aida, Giuseppea Verdia v okviru Poletnega opernega festivala v Veroni. Ta vsako leto privabi obiskovalce iz vsega sveta.

Pred areno stojijo rekviziti za operne predstave.

Ker je bila predstava šele ob 21. uri, smo dan porabili za pohajkovanje po mestu. V Veroni sem že bila, toda vsak obisk nekega mesta ti odkrije nove in nove znamenitosti in zanimivosti. V Ljubljani sem že celo življenje, pa še vedno najdem kakšno zgodovinsko znamenitost.

Trdnjava družine Scaligeri, ki je vladal v Veroni s trdo roko in ustrahovanjem. — Trdnjava družine Scaligeri, ki je vladala v Veroni s trdo roko in ustrahovanjem.

Pogled na Adižo s Scaligerijevega mosta.

Grad ob Adiži. Ob reki je bilo nekoč gledališče, predstave ob različnih priložnostih, uprizarjajo še danes.

Hiša Scaligeriev v mestu s čudovitim atrijem, ki ga sedaj uporabljajo z različne predstave. — Hiša Scaligeriev v mestu s čudovitim atrijem, ki ga sedaj uporabljajo za različne predstave.

se nadaljuje…

Aida v Veroni

Julija iz Verone

Ana Desetnica

V Ljubljani se pričenja 12. Mednarodni festival uličnega gledališča.

Pestro in zanimivo dogajanje bo ta konec tedna v središču Ljubljane. Od četrtka 2. julija pa vse do nedelje 5. julija 2009. se bo na različnih prizoriščih našega glavnega mesta dogajalo Mednarodno ulično gledališče.

Prva predstava bo 2. julija ob 17. uri na Prešernovem trgu. Gledališče Ane Monro bo uprizorilo predstavo, Kletka.

Gledališke predstave, atraktivni nastopi, žive slike, cirkus, pravljice, predstava s tradicionalno indijsko glasbo.

V soboto 4. julija pa za vse plesne navdušence, Anina plesna noč, kjer se bo ob 23. uri plesalo Tango, Salso, Flamenko ter Standardni in latino plesi.

Vsi tisti, ki smo se podobnih predstav Ane Desetnice že kdaj udeležili, smo prepričani, da nas čaka zanimiv in atraktiven konec tedna. Ostala prizorišča so: Miklošičev in Argentinski park, Mestni trg, Ajdovščina, pri Figovcu, Čevljarski most, Čopova in Nazorjeva ulica, Metelkova mesto pa še kakšno se bo našlo.

Natančen program in urnik festivala Ana Desetnica pa najdemo na spletni strani gledališča Ana Monro.

Po Ljubljani

Ljubljana, lepo mesto, prijazno glavno mesto Slovenije in med 1. januarjem 2008 do 30. junija 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, tudi glavno mesto Evrope. To pa ni kar tako.

V Ljubljani se veliko dogaja, nekdo mi je rekel, da več kot na morju. Na Prešernovem trgu, ki so ga za promet zaprli in je namenjen sprehajalcem, so različne prireditve, kot je bil nedavni Festival nostalgija, kjer smo lahko občudovali starodobnike.

Našo prestolnico obišče veliko turistov. Odpravijo se na Ljubljanski grad, obiščejo tržnico, park Tivoli, kjer se prav tako veliko dogaja. Ljubljančani pa se z veseljem odpravimo v Botanični vrt, se sprehodimo po Trnovskem pristanu ob reki Ljubljanici do Špice, kjer bo nekoč zopet ljubljansko naravno kopališče.

Živalski vrt Ljubljana je čedalje bolj urejen, kolikor pač finančna sredstva dopuščajo. Z različnimi prireditvami privabljajo male in velike obiskovalce.

Živalski vrt Ljubljana, kjer ti kozice poskušajo vzeti rogljiček iz torbe.

Pa še nekaj razglednic iz najlepšega mesta na svetu, kot vedno pravi naš župan in jaz mu verjamem.

Hišni ljubljenčki so v Ljubljani pogosti sprehajalci.