Andrea Palladio in Vicenza

Enodnevni izlet v Vincenzo na ogled razstave velikih slikarskih mojstrov od Raffaella do Picassa in na foto sprehod po  starem mestnem jedru, s čudovitimi renesančnimi palačami italijanskega arhitekta Andrea Palladia.

Basilika Palladiana. Palladio je gotsko baziliko preoblekel v renesančno obleko.

Sloviti italijanski arhitekt Andrea Palladio, se je rodil 30.11.1508. v Padovi, kot Andrea di Pietro della Gondola. Ime Palladio mu je dal njegov mentor, grof Trissino, ki je zgodaj spoznal veličino mladega kamnoseka in ga odpeljal na študij v Rim. Kasneje sta mu bila v veliko pomoč tudi brata Barbaro, ki sta se navduševala nad klasično arhitekturo.

Arhitekt Palladio je občudoval rimsko in grško arhitekturo.  Obe sta imeli velik vpliv na njegovo delo. Palladijeve palače so prepoznavne, vhod krasijo visoki stolpi, na vrhu jih zaključuje trikotna strešica, kot bi vstopal v tempelj. Poleg tega pa še stebri, jonski, dorski, polstebri, oboki …  Takih palač je v Vicenzi veliko, saj je bil Palladio dolgo časa mestni arhitekt.

Palladio je znan po svojih čudovitih palačah in vilah pa tudi cerkve mu niso bile tuje. Nekaj arhitekturnih umetnin je ustvaril tudi v Benetkah, kamor si je vedno želel.

Bazilika Palladiana, gotska notranjost
Loggia del Capitaniato na Piazza dei Signori iz leta 1556, arhitekt Andrea Palladio
Kip arhitekta Palladia v Vicenzi
Piazza dei Signori z rimskima stolpoma, staro mestno jedro
Palladijeva palača Trissino Baston
Palladijeva palača Chiericati na trgu Matteotti
Del katedrale v Vicenzi z značilno Paladijevo kupolo
Vhod v gledališče, Teatro Olimpico
Palladijeva palača Cogollo se nahaja na Corso Palladio
Bazilika Palladiana

Mesta v Italiji: Cammaccio

Chioggia

Izlet v Celovec

Izlet v Celovec in foto sprehod po starem mestnem jedru. Prvi dan decembra se je tudi v Celovcu pričel Veseli december 2012.

Landhaus Celovec. Tu je shranjen znameniti Knežji kamen.

Prvi dan v decembru se tudi v Celovcu prične Veseli december. Staro mestno jedro je praznično okrašeno, vse se svetlika in blešči, stojnice pa se šibijo pod raznimi dobrotami in drugimi izdelki.

V starem mestnem jedru sta dva večja trga, Stari trg (Alter Platz) in Novi trg (Neuer Platz), ki sta posejana s čudovitimi palačami. Osrednji del Novega trga je Zmajev vodnjak. Prav tako kot Ljubljana, ima tudi Celovec zmaja kot simbol mesta. Naj mi sosedi ne zamerijo, ljubljanski zmaj je lepši :)

Tu se nahaja tudi spomenik Mariji Tereziji, postavljen leta 1765 in to naj bi bil prvi postavljen spomenik, slavni cesarici, v Avstriji. Okoli cesarice in celovškega zmaja so postavljene praznične stojnice, tu je tudi manjše drsališče in decembrsko rajanje se lahko prične. Seveda pa nismo pozabili obiskati in preveriti kaj nam za popestritev našega doma ponuja Ikea. :)

Prva peš cona v Celovcu, nekakšna povezava med Starim in Novim trgom
Veseli december, Celovec - Stari trg, Alter Platz
Celovec, Stari trg, Steber Sv. Trojice in kužni steber
Grb mesta Celovec z letečim zmajem, se nahaja na peš poti v starem mestnem jedru. Okoli grba so grbi mest s katerimi je Celovec pobraten, med njimi je tudi slovenska Nova Gorica.
Palček z Vrbskega jezera. Lik iz pravljice o nastanku Vrbskega jezera. Kazalec, ki ga moli v zrak prinaša srečo :)
Prvi, v Avstriji postavljen spomenik cesarici Mariji Tereziji, stoji v Celovcu na Novem trgu
Drsališče na božičnem sejmu s čudovito kuliso celovških palač
Zmaj, simbol mesta Celovec
Celovec, stara mestna hiša na Starem trgu
Detajl palače ob Novem trgu, hotel Palais
Celovec, Novi trg in Veseli december 2012
Sveta družina, umetnina v lesu
Nakupovalni center v Celovcu, City Arkaden.

Sorodno: Maria Worth na Vrbskem jezeru

Minimundus

Beograd – Spomenik Neznanemu junaku

Izlet v Beograd na ogled znamenitosti in zanimivosti.

Spomenik Neznanemu junaku na Avali

Spomenik Neznanemu junaku na Avali je znamenitost, ki jo moramo nujno obiskati, ko se odpravimo na izlet v Beograd. Avtor spomenika je kipar Ivan Meštrović. Navdih zanj je mojster našel v grobnici perzijskega vladarja Kira.

Spomenik Neznanemu junaku so postavili po naročilu kralja Aleksandra Karađorđevića Prvega, leta 1938

Ob vhodu v grobnico stojijo ogromni stebri v obliki ženskih figur, v narodnih nošah. to so: Slovenka, Vojvodinka, Srbkinja, Makedonka, Bosanka, Črnogorka, Dalmatinka in Hrvatica. Simbolizirajo združitev vseh narodov v takratni Kraljevini Jugoslaviji.

Kot zanimivost Slovenka je oblečena v narodno nošo iz Bele krajine.

V podzemnem prostoru se nahaja krsta s posmrtnimi ostanki neznanega vojaka. Ta del monumentalnega spomenika ni na ogled obiskovalcem.

Na tem delu Avale je stal že leta 1922. veliko manjši kamniti spomenik, ki so ga postavili vaščani iz okoliških vasi in ga posvetili Neznanemu junaku iz Prve svetovne vojne. Danes je ohranjen samo še kamniti križ, ki so ga prenesli na dvorišče cerkve Sv. Marije Magdalene, v Belem potoku.

Hotel Avala, zgrajen leta 1928. po načrtih ruskega arhitekta.
Do Spomenika Neznanemu junaku, na Avali, vodi lepo urejena peš pot
Ženske figure v narodnih nošah, delo kiparja Ivana Meštrovića. Tri kipe je izdelal kipar Pino Grasi
Pogled s Spomenika Neznanemu junaku na Avali
Restavracija hotela Avala
Stojnice na Avali, ob hotelu Avala.
Stolp na Avali

Povezano: Beograd

Blišč na Belem dvoru

Beograd – Avala

Izlet v Beograd, prestolnico Srbije.

Novi televizijski stolp na Avali meri 204,8 metrov

Ko smo obiskali Avalo, hrib v bližini Beograda, je bilo poletje in dobrih 40 stopinj. Avala je 511 metrov visok hrib, pokrit z gozdom, skozi katerega vodi kar nekaj označenih planinskih poti. Pravi raj za rekreacijo Beograjčanov.

Avala ima tudi nekaj znamenitosti, zaradi katerih jo oblegajo tudi turisti. Televizijski stolp je visok 204,8 metrov. Na višini 123 metrov je zastekljena razgledna terasa, s katere se ob jasnem vremenu vidi Beograd pa vse do Fruške gore.

Današnji stolp na Avali so gradili od maja 2077. do konca leta 2009. Nadomestil je stari stolp, ki ga je NATO leta 1999. bombardiral in porušil. Od starega stolpa je ohranjeno nekaj manjših delčkov, ki so razstavljeni v pritličju novega stolpa.

Na Avali je tudi hotel Avala. Zgradbo so postavili leta 1928. po naročilu kralja Aleksandra I. Karađorđevića in po načrtih ruskega arhitekta. Ob vznožju vhodnega stopnišča sedita dve sfingi. Ob pogledu na sfingi sem se spomnila na ljubljanske kamnite pse v Tivoliju.

V njej je imelo prostore Ministrstvo za gozdarstvo. Danes je tu hotel Avala z gostiščem. Za hotelom nas pot popelje do znamenitega spomenika neznanemu junaku, ki je delo kiparja Ivana Meštroviča.

Sedeča sfinga pred hotelom Avala je izdelal ruski kipar Vladimir Zagorodnjuk.
Do restavracije in razgledne terase peljeta dve hitri dvigali
Ostanki starega stolpa na Avali, ki so ga postavili leta 1965
Razgledna ploščad na stolpu
Pogled s stolpa na z gozdom pokrito Avalo in okoliška naselja
Pogled s stolpa na hotel Avalo in grobnico neznanemu junaku
Novi televizijski stolp na Avali so dokončali konec leta 2009

 
Povezano: Beograd – Kalemegdan in trdnjava

Hram sv. Sava v Beogradu

Skadarlija

Ladjica Ljubljanica

Ljubljana, znamenitosti in zanimivosti: od 14. septembra 2011. se lahko po reki Ljubljanici zapeljemo z novo lepotico, ladjico Ljubljanica.

Vožnja z ladjico Ljubljanica, Prešernov trg, frančiškanska cerkev

Lesena barka, ki nas popelje na panoramski ogled Ljubljane, je bila izdelana na Bledu. Široka je 10 metrov, široka pa malo več kot 4 m. Na sprednji tretjini ladjice so klopi, za krmilom pa je šank, saj je ladjico možno najeti tudi za žur.

Izlet z ladjico Ljubljanica smo začeli na Bregu, kjer je nekoč že bilo pristanišče. Peljali smo se pod številnimi mostovi in si ogledali ljubljanske palače kot jih vidijo race.

Pot po Ljubljanici nas je vodila mimo Špice do Livade, kjer je ladjica obrnila in nas popeljala mimo Trnovskega pristana in Plečnikovih tržnic, pred zapornicami, ki jih je prav tako ustvaril naš veliki arhitekt, smo se zopet obrnili in se na Bregu zadovoljni izkrcali.

Pristanišče na Bregu in ladjica Ljubljanica
Ladjica Ljubljanica
Breg, sprehajališče in pristanišče ob Ljubljanici
Trnovski pristan in Prulski most
Ljubljanica na Livadi
Ljubljanica proti Špici
Špica, desno most, ki nas pripelje v Botanični vrt Ljubljana
Trnovski pristan in Hradeckega most
Šuštarski ali Čevljarski most
Mesarski most in razgledna ploščad, ki v poletnih mesecih, ob sobotah, gosti tudi Knjižnico pod krošnjami
Zmajski most
Filipov dvorec kot ga vidijo race
Ladjica Ljubljanica, klopi, komande za kapitana in šank za dober žur, kadar je …

Povezano: Hradeckega most

Slovenian Boat Show Izola 2011 – Mednarodni navtični sejem

Foto blog. Marina v Izoli, od 21. do 25. septembra 2011. gosti navtični sejem. Prireditev Slovenian Boat Show Izola 2011. na kateri lahko občudujemo barke in barčice.

Marina Izola ponuja 700 privezov za različna plovila

V Marini Izola se ta konec tedna odvija navtični sejem, mednarodni sejem plovil, na katerem so razstavljene jadrnice, motorne barke, gliserji in gumenjaki. Lahko si ogledamo tudi avtomobile znamke Audi. Če imaš barko, se moraš s čim tudi pripeljati do nje.  Poleg številnih tujih razstavljalcev se predstavlja tudi podjetje Elan iz Slovenije.

Marina se nahaja med starim mestnim jedrom Izole in turističnega naselja San Simon. Lahko sprejme do 700 plovil, do 30 m dolžine. Pred vetrovi je zaščitena z dvema velikima valobranoma, zato so barke tu na varnem.

Po obisku Marine v Izoli si velja ogledati tudi arheološko najdišče, ki se nahaja ob morju in pred naseljem San Simon. Ostanki obmorske rimske vile z gospodarskimi poslopji in pomoli. Ograjeno najdišče je za obiskovalce odprto od petka do nedelje, med 17. in 19. uro, do konca septembra.

Marina v Izoli
Slovenian Boat Show Izola 2011.
Motorna barka Atlantis
Motorna barka Merry Fisher, proizvajalec Jeanneau
Motorna barka Jeanneau
Audi R8.
Jadrnice na Mednarodnem sejmu navtike v Izoli
Arheološko najdišče San Simon, obmorska rimska vila
Izola, staro mestno jedro, Krpanova ulica

Povezano: Sprehod po Izoli

Sprehod po Izoli

Foto blog. Sprehod po starem mestnem jedru Izole, kjer motivov za fotografije nikoli ne zmanjka.

Tržaška ulica, Izola
Molilnica Scuola Battuti, ena najstarejših zgradb vIzoli, iz leta 1451.
Cerkev Sv. Rok na Dantejevi ulici v Izoli
Pravi morski motiv, pogled proti marini v Izoli
Izola, pogled s pomola v marini
Midva sva prišla v Izolo kupit čevlje in zdaj čakava, da gospodarica izbere najlepše.
Delamaris Izola. Ostalo je samo še pročelje nekdanje velike tovarne in dimnik
Mačkone pogosto srečaš na sprehodu po Izoli
Marina Izola
Stičišče Ljubljanske in Koprske ulice v Izoli
Stara značilna primorska hiša
V Izoli ne manjka rož

Povezano: Evropski teden mobilnosti v Izoli

Izola in Sladka Istra

Foto blog: Izola, lepote in zanimivosti mesta na Primorskem in Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011.

Župnijska cerkev sv. Mavra iz 14. stoletja in zvonik iz 16.st.

Moj izlet v Izolo se je tokrat začel zelo sladko, kajti začela se je prireditev, največji Festival sladic Slovenije – Sladka Istra 2011. Na Lonki, to je majhen trg ob morju, v bližini izolske občine,  smo lahko ob zvokih istrskih melodij poskušali in kupovali slaščice, sladka vina in likerje slovenskih mojstrov in mojstric pa tudi mladih nadebudnih ustvarjalcev Srednje gostinske in turistične šole Izola.

Kdor je sladko prireditev ta vikend zamudil, lahko obišče njeno nadaljevanje, ki bo 24. in 25. septembra 2011. v Kopru.

Sladka Istra 2011 - muffini
Sladka Istra 2011 - mignoni
Sladka Istra 2011 - mini kremšnite
Izolski mandrač - 18.9.2011
Vzpenjalka
Veliki trg v Izoli
Enoletni kokeršpanjel Nubi obožuje morje
Izola, morje, barka, izlet ...
Izola
Golob miru
Sončni zahod v Izoli

Povezano: Izola

Beneški bienale

Foto blog. Enodnevni izlet v Benetke na ogled Beneškega bienala, ki traja  od 4. junija do 27. novembra 2011

Bankomat z orglami, postavitev ameriškega umetnika na bienalu v Benetkah

Odpravili smo se na enodnevni izlet, mimo devinskega gradu, v Benetke, na ogled mednarodnega bienala moderne umetnosti, ki je že 54-ti po vrsti.  Glavno prizorišče razstave je Giardini, kjer se nahajajo paviljoni posameznih držav.  Še vedno stoji tudi paviljon z napisom Jugoslavija, v njem pa je razstava srbskega umetnika.

Drugi del bienala je nedaleč stran, v tovarni orožja in se imenuje Arsenale. Tretji del bienala pa je v galerijah in drugih prostorih, ki so posejani po Benetkah. Slovenski umetnik je svojo moderno umetnino postavil v galeriji A+A.

Če sem iskrena, na Beneškem bienalu so mi bili najbolj všeč nekateri razstavni paviljoni. Všeč mi je bil Mađarski, med modernimi umetninami mi je v oko padel bankomat z orglami. Ko vtipkaš svojo številko, zaigrajo orgle. Za veliko “umetnin” se vprašaš pa kako je temu uspelo prit na tako eminentno razstavišče.

Za uravnoteženost bienala moderne umetnosti so poskrbeli s staro dobro klasično umetnostjo, vsaj zame. Po prehojenih kilometrih smo si lahko vsaj oči spočili na umetniških delih slikarja Tintoretta.

Vhod na razstavni prostor Beneškega bienala, Giardini
Ameriški paviljon na bienalu, umetniško na glavo obrnjen tank
Nemški paviljon na bienalu
Umetnina francoskega umetnika, nekaj o rojstvih ...
Ameriški umetnik si je zamislil stol, ki se lahko spremeni v posteljo. Odlična zamisel za avtobuse, ki prevažajo turiste v daljna mesta. Všeč mi je
Srbska postavitev na Beneškem bienalu
Madžarski paviljon
Zadnja večerja, beneški slikar iz 16. stoletja, slavni Tintoretto

Podobno: Vila Manin

Sprehod po Kopru

Sprehod po starem mestnem jedru Kopra.

Madona z otrokom, na vogalu Lože v Kopru. Postavili so jo v spomin na kugo, ki je tu pustošila v letu 1554

Vroče poletne dneve je najbolje preživljati ob morju, saj meni je tam najbolj všeč. Iz Ljubljane, ki je v teh dneh prava kotlovnica, smo se odpravili na slovensko obalo, v Slovensko Istro in še bolj natančno v Koper. Zakaj pa ne, morje v Slovenski Istri ni prav nič slabše od tistega v južni Istri. Tudi cene so sprejemljive, morska hrana pa odlična.

Po plavanju, prebiranju počitniškega branja in dobrem poznem kosilu, je čas za sprehod. Ne rečem, da se ni lepo sprehajati ob morju in ob tem še občudovati jahte in jahtice v marini, toda moj nasvet je sprehod po starem mestnem jedru. Po čudovitih mestnih ulicah in med palače, ki imajo zanimive zgodbe o ljudeh, ki so v njih živeli in kaj vse bi lahko povedale o stoletji, ko tu ponosno stojijo.

Velik pečat v Kopru so pustile tudi velike Benetke, kajti Benečani so vedno znali ceniti lepoto, ki so jo tu našli. Danes je nekaj hiš še ohranjenih, kot je čudovita rdeča benečanska hiša imenovana De Rin, na Cankarjevi ulici. Krilatih beneških levov in značilnih beneških oken pa najdemo nešteto.

Pretorska palača in konjska vprega na Titovem trgu
Verdijeva ulica in koprska mestna uprava
Mestni grb Kopra, detajl na vhodnem portalu hiše na Verdijevi ulici

Trkalo na vhodnih vratih palače Pizzarello-Palma v Kopru
Krilati beneški lev na Palači Totto, Kidričeva ulica, Koper
Bastion Belveder, ohranjeni del nekdanje mestne utrdbe. Danes z njega občudujemo turistične ladje, ki prihajajo v Koper.
Turistična ladja se je na križarjenju ustavila tudi v luki Koper.
Fontana in sončni zahod v Kopru.

Povezano: Koper – staro mestno jedro