5.maj 2013 Foto sprehod po obrobju Izole. Morje, primorska narava in rože pa obvezno kosilo z morskimi sadeži. Nekaj malega pa tudi o čudoviti izolski palači. Kateri?
Začetek maja je čas, ko na Primorskem vse cveti in brsti. Od španskega bezga do glicinije in rdečega maka. Glicinije so v tem času še posebej razkošne, saj s svojo razvejanostjo nudijo prijetno senco in zaščito pred soncem.
Glicinija je ovijalka. Razvejana in cvetoča nudi prijetno sencoDrobni, rumeni cvetovi, podobni vrtnici,V izolski mariniMak, lepota v rdečemLjubljanski grad v Izoli :)Joj, koliko je že uraPedoči ali klapavice z rezanci
Ena najlepših palač v Izoli je trinadstropna, poznobaročna palača Besenghi, ki stoji na današnji Gregorčičevi ulici. Postavila jo je premožna družina Besenghi degli Ughi. Gradili so jo od leta 1775 do 1781. Posebna znamenitost je tudi kamniti lev na vogalu palače, ki datira v 13. stoletje. Odkrili so ga pod ruševinami hiše, ki je prej stala na tem območju. Danes je v palači glasbena šola.
Palača Besenghidegli Ughi in znameniti kamniti lev iz 13. stoletjaKamnito stopnišče in ograja glavnega vhoda v palačo Besenghi.Pročelje palače,nad vhodnim portalom, krasi balkon s kovinsko ograjo
Foto sprehod po Izoli. Zanimivosti in znamenitosti, sonce in morje. Čudovito staro mestno jedro in nova plavajoča ribja kantina, da o mačku niti ne govorim.
Morje kot udobna blazina :)Mandrač v Izoli in barka za čisto desetko :)Flišni klif v Simonovem zalivuRibiška ladjica ali pa izletniška. Ne vem, je pa lepa.Pogled na hotel Marina iz prvega nadstropja nove plavajoče ribiške kantineZa kratek počitek, klepet ali branje dobre knjige. Klop na Ljubljanski uliciUmakni se, mudi se mi. Dobrih mačk se v Izoli ne manjka :)Izolska glavna plaža, pri svetilnikuStaro mestno jedro, hiša častitljive starostiArkadni loki tega prehoda so iz daljnega leta 1531.
23.4.2013 Izlet in foto sprehod na izolski Belvedere, kjer se odpre čudovit razgled na Izolo in Tržaški zaliv.
Od San Simona do vzpetine na kateri stoji hotelski kompleks Belvedere, je približno kilometer in pol. Hoja in trud sta poplačana, kajti na vrhu se odpre čudovit razgled na marino, na staro mestno jedro Izole pa tudi na Tržaški zaliv. Tam preko se blešči grad Miramare, ki ga lahko vidimo tudi s prostim očesom. Malo naprej je grad Devin, ki pa se zlije z naravo in ni tako viden.
Pogled na Izolo z BelvederjaNa klifu med Izolo in StrunjanomTerasa restavracije hotela Belvedere nad Izolo
Pot od Belvederja do Izole je speljana po klifih blizu morja, ne pa ob morju. Čeprav ta del ni pozidan, tu rastejo oljke, vinska trta in sadno drevje, je pas tik ob morju ograjen in zaprt z debelimi ključavnicami. Očitno je pas ob morju v privatni lasti. Kljub vsemu je pot, ki se spušča k morju in turističnemu naselju San Simon, slikovita in zanimiva za foto sprehod.
Pogled z Belvederja na Tržaški zaliv.Lep razgled, čudovita naravaMorje v Izoli je čisto.Izola, Primorska
16.4.2013 Leta 1902 je tedanja Avstro-Ogrska zgradila ozkotirno železnico od Trsta do Poreča (kolesarska pot). Del trase, ki je peljala mimo Izole so uredili v sprehajalno, rekreativno pot, imenovano Pot zdravja in prijateljstva.
Od starega mestnega jedra Izole, po Bizoviški ulici pridemo do nekdanje železniške postaje Izola. Leta 1908 so kamnito stavbo nadzidali za eno nadstropje in takšna se je ohranila do danes. V hiši je bilo stanovanje za postajnega načelnika, čakalnica in blagajna. Poleg skladišča za tovor pa je bilo v stavbi še skladišče z zalogo tirnic, pragov in orodja za vzdrževanje proge.
Kamnita hiša ob Bizoviški cesti v Izoli, je bila nekoč postajališče ob železniški progi Parenzana.Vse pešpoti se pričnejo na mandraču
Od nekdanjega postajališča nas pot zdravja in prijateljstva vodi navzgor mimo nasadov oljk. Ob poti srečamo konje, ki se pasejo pa tudi ovce in gosi. Na poti se nam odpre čudovit razgled na staro mestno jedro.
Izola, Livade in konji na paši, idila :)Izola, Parenzana, nekoč ozkotirna železnica, danes sprehajalna in kolesarska pot.Pogled na Izolo, kot so ga imeli potniki, ko so se z vlakom peljali po Parenzani.
Tunel Šalet je dolg 213,54 metrov in se nahaja na nadmorski višini 64 metrov. Obzidan je s klesanimi, kamnitimi bloki, ki so lokalnega izvora.
Tunel Šalet na nekdanji železniški progi ParenzanaNarava ob ParenzaniKamnita istrska hiša z vinogradomNaselje Jagodje in pogled proti staremu mestnemu jedru Izole.
Sprehajalna pot se spušča proti morju, turističnemu naselju San Simon in proti marini. Če ste prišli z jahto, se lahko polni lepih vtisov vkrcate, ostali pa gremo peš proti domu.
Marina IzolaLokomotiva P (P kot Parenzana) je bila načrtovana in izdelana prav za to progo. Izdelali so jo v Linzu. Njena moč je bila 300 kM, težka pa 28,6 tone. Razstavljena je v parku, blizu ladjedelniceOzkotirna proga Parenzana
13.4.2013 Gremo na morje, gremo v Izolo. Po dolgi zasneženi in na koncu deževni zimi, končno sonce in temperature do dvajset stopinj. Primorska vabi na sonce, ribe in foto sprehode.
Zeliščar iz Izole :)Še malo pa bo plaža oživelaRibiške mreže se pripravljajo za lov na ciplje
Danes je bil v Izoli mednarodni sejem starin, mene je spominjal bolj na bolšji sejem. Bilo je zanimivo, stojnice so postavili v parku Pietro Coppo, na Lonko pa tudi na glavnem sprehajališču ob morju.
Mednarodni sejem starin v IzoliKraljevsko lepi stoli ob morju. Mednarodni sejem starin v IzoliIzolski mandračSlovensko morje in pogled proti dimniku nekdanje tovarne Delamaris Izola.Prečna ulica v starem mestnem jedru IzoleBeneška arhitekturaIzola, Slovenska Istra
9.4.2013 Znamenitosti Ljubljane: Kongresni trg, park Zvezda nekoč in danes ter foto zgodba o čudovitih palačah, ki ju obdajajo.
Na delu današnjega parka Zvezda, je stal kapucinski samostan z vrtom in cerkvico sv. Janeza Evangelista. Pročelje cerkve je bilo obrnjeno proti današnji filharmoniji, pred njo pa je bil tudi manjši trg, Kapucinski trg. Začetek gradnje tega kompleksa sega v leto 1607. Iz tistega časa je tudi čudovit vodnjak, ki so ga ohranili in mu dodali kamnita toskanska stebrička in posodi iz podpeškega kamna.
Samostan je v miru deloval 200 let, nato pa je prišel Napoleon, Ilirske province in kapucini so bili izgnani v Kamnik in Škofjo Loko, samostan pa je postal hlev za konje in skladišče za vojsko.
Platane v parku Zvezda je dal zasaditi arhitekt Jože Plečnik, prvotno so bili zasajeni kostanjiKongresni trg je nastal leta 1823, kot spomin na kongres Svete alianse(januar do maj 1821), ko so Ljubljano obiskali znameniti gostje: cesar Franc I, car Aleksander I in neapeljski kralj Ferdinand
Kongresni trg, kot ga vidimo danes, si je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Tlakovali so ga med obema vojnama, dal je prenesti tudi znamenje sv. Trojice, ki je nekoč stalo na Ajdovščini, pred kavarno Evropa. Trg je večkrat menjal ime. 1952 se je preimenoval v Trg Revolucije, 1974 je bil Trg Osvoboditve, od leta 1991 pa je zopet Trg Revolucije.
V 19. stoletju, ko so nastajale palače ob trgu, je bila gostilna v skoraj vsaki od njih. Vanje je zahajal tudi pesnik France Prešeren pa tudi pisatelj Josip Jurčič. V novejši zgodovini je trg postal parkirišče in verjetno so se tudi zaradi tega gostinski lokali preselili na drugo stran, ob park Zvezda.
Kazina, grajena od 1834 do 1837, v klasicističnem slogu. Na pročelju so trije medaljoni s simboli kazinskega društva: viteška glava, violina in knjiga.
Zgradba Kazine je nastala na prostoru kjer je bil nekoč hlev s senikom in pristava. Gradnja se je zavlekla, ker so leta 1836 odkrili bronasti kip Emonca, čigar replika stoji ob Slovenski cesti, original pa v Narodnem muzeju.
Ovijačeva hiša, Kongresni trg 3 je bila zgrajena leta 1839 na mestu kjer sta stala vrt in hlev. Dvonadstropno stavbo z vrtom je postavil ljubljanski odvetnik dr. Blaž Ovijač. Kasneje je njegova hči hišo zapustila cerkvi, dohodke pa je namenila za cerkev na Brezjah. Nekaj časa je bila tu trgovska šola. Hišo poleg je zgradil Henrik Cetinovič leta 1850.Gerberjeva hiša, Kongresni trg 5. Po njej se imenuje tudi Gerberjevo stopnišče, ki povezuje trg z reko Ljubljanico.
Gerberjeva hiša, s čudovitim neobaročnim okrasjem, je poznana tudi po Lectariji, ki je bila v pritličju in sta jo vodila zakonca Frey. Opremo so naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, okrogla kamnita miza z lestencem in omarami. Vse to lahko danes občudujemo v Etnografskem muzeju (Mesto muzejev na Metelkovi), kjer so opremo uporabili za trgovino s spominki.
Gestrinova hiša, Kongresni trg 6Apej Tambornino Gjudova hiša, Kongresni trg 7, zelena hiša, ena najstarejših, ki je zamenjala kar nekaj lastnikov
Slovenska matica, Kongresni trg 8.1834 je Ignacij Engler nadzidal pritlično stavbo, 1872 jo je kupila Zavarovalna banka, od 1879 pa je v lasti Slovenske maticeKollmanova hiša, Kongresni trg 9 je bila zgrajena konec 19. stoletja, ob njej je gledališka stolbaSlovenska filharmonija, v 17. stoletju je bila na tem mestu deželna jahalnica, nato pa Stanovsko gledališče, ki je pogorelo. 1898 je bila zgrajena filharmonija, po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca. Valovita fasada, ki gleda na Ljubljanico, je Plečnikovo delo.Schmidt Kastnerjeva hiša, Kongresni trg 11. Tu je stala mitnica, ki jo je leta 1763 kupil krojač Trappel, leta 1824 jo je kupil tovarnar in trgovec Schmidt.Deželni dvorec, danes Univerza v Ljubljani in skulptura Evropa
Na manjšem delu kjer stoji Deželni dvorec, je konec 15. stoletja stal Vicedomski dvorec. V njem je za časa kongresa Alijanse bival tudi avstrijski cesar Franc I. V potresu je bil zelo poškodovan, zato so ga podrli. Leta 1900 so postavili Deželni dvorec po načrtih arhitekta Josipa Hudetza. Hiše na južni strani Kongresnega trga, med Vegovo in Slovensko ulico, stojijo na zasutem jarku emonskega obzidja.
Lavrenčičeva hiša, Kongresni trg 13, je nastala iz dveh hiš. V pritličju je bila gostilna Pekel. Sobe so bile v jarku emonskega obzidja, kamor se je prišlo po stopnicah in je bilo videti kot pekel.Fischer Elbertova hiša, Kongresni trg 14, je bila dolga leta namenjena gostilniški dejavnosti: 1798nje bila tu gostilna Jakoba Severja, 1853 se je spremenila v kavarno, od 1860 d0 80 pa je Gustav Fischer odprl kavarno in pivovarno kamor je rad zahajal tudi Josip JurčičKogl, Souvan, Bleiweisova hiša, Kongresni trg 15
Zgodovina hiše na Kongresnem trg 15 je kar pestra. Zgrajena je bila za deželnega sodnika. Leta 1727 se je spremenila v magistrat, 1736 jo prevzame krčmar Korun, 1830 je bila tu gostilna pri Metki na Griču. Njen lastnik je bil tudi Janez Bleiweis, slovenski zdravnik, veterinar, politik … V tej hiši se je rojeval tudi prvi pesniški zbornik, Kranjska Čbelica.
Ohranjeni kapucinski vodnjak na Kongresnem trgu so nadgradili z dvema toskanskima stebričkoma in posodama iz podpeškega kamna
8.3.2013 Ljubljana je bogatejša za še en nenavaden hostel. V središču mesta, na Čopovi 38, so danes odprli hostel Tresor.
Zakaj še en nenavaden hostel? Če so svetovno znani hostel Celica, ki stoji ob Metelkovi, preuredili iz nekdanjih zaporov, so hostel Tresor postavili v prostor nekdanje banke. Tako boste lahko zajtrkovali v bančnem trezorju v kleti, spali kar v sejni sobi in se družili z ljudmi iz celega sveta, v visokem atrijskem prostoru, ki je obsijan z dnevno svetlobo. Seveda tudi tu ne manjka starih trezorjev. Na žalost v teh trezorjih denarja ni in samo bog ve kje je, kajti banka je propadla, kar tako, sama od sebe, saj za propad ni odgovarjal nihče.
Hostel Tresor v Ljubljani, na Čopovi ulici 38Hostel Tresor, dvoposteljna soba. Stene so popisane z duhovitimi dovtipi znanih ljudi.
Hostel Tresor se nahaja v čudoviti secesijski palači iz začetka 20. stoletja. V treh nadstropjih so sobe, kopalnice, na hodnikih so postavljene klopi za klepet. V kleti, kjer so bili bančni trezorji pa je zajtrkovalnica in soba za druženje.
Hostel Tresor, osrednji atrij z visokim stropom in naravno svetlobo je prostor za druženje in klepet.Hostel Tresor, kavarnica med bančnimi trezorjiHostel Tresor, barvite in lepo urejene sobeHostel Tresor, barvite klopi na hodnikih za posedanje in izmenjavanje informacij o LjubljaniHostel Tresor, več posteljna soba v nekdanji sejni sobi bankeHostel Tresor, več posteljna soba, ki ponuja tudi nekaj zasebnostiHostel Tresor, kletni prostor, nekoč bančni sef, danes zajtrkovalnicaHostel Tresor, vhod ali izhod, po želji :)
2.3.2013 Labodje jezero, Čajkovski. To je bila prva asociacija, ko sem na sprehodu ob Koseškem bajerju, zagledala celo jato čudovitih labodov.
Na Koseškem bajerju domuje en labodji par. Domnevajo, da se je nova jata labodov priselila iz Avstrije ali iz Madžarske. Kakorkoli, občinstva jim zlepa ne zmanjka. Labodi so očitno vajeni ljudi, saj se zanje ne menijo kaj dosti, razen če imajo koščke kruha, ki jim grejo v slast. Med odraslimi labodi sem opazila tudi dva mladiča. Te dni se res splača sprehoditi ob Koseškem bajerju.
Na Koseškem bajerju so našteli 27 novih labodov, ki so najverjetneje prišli iz sosednje AvstrijeMali otok na Koseškem bajerju si delijo race mlakarice z labodiLabod grbec, parček na Koseškem bajerju.
Labod je ptica selivka, ena največjih, ki še lahko leti. To nam je eden izmed njih tudi demonstriral ko je poletel nad bajerjem. Videti in slišati je bilo kot bi poletelo manjše letalo. Ogromne peruti so tako glasno plahutale, da smo vsi navzoči brez besed zrli v lepotca. Pa še nekaj mi je všeč pri teh pticah. Zelo zveste so. Labodji par ostane skupaj za vse življenje.
Labod grbec je ena največjih ptic, ki še lahko leti. Samec lahko tehta do 12 kg in tale lepotec na Koseškem bajerju ne zaostaja velikoPolovica Koseškega bajerja je pokrita z ledom. Na tem delu je veliko rac mlakaric. Labodi so raje na sončni strani bajerjaLabodji mladič je puhast in bolj sivkaste barveLabodje jezero. Ne, to je Koseški bajer, labodi pa čakajo na koščke kruha, ki jim ga mečejo sprehajalciPazite, velika nevarnost, prihaja kuža :)Spokojnost in mirLabod grbec in raca mlakaricaLabodi na Koseškem bajerju
Mimo Koseškega bajerja nas vodi pot v Mostecin naprej na Rožnik
Znamenitosti Ljubljane: Baragovo semenišče so postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar se je ta kasneje avtorstvu odrekel. Le zakaj?
V organizaciji Muzeja za arhitekturo Ljubljana (grad Fužine), smo si ogledali Plečnikovo palačo, ki jo je načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana.
Baragovo semenišče, štirinadstropna polkrožna stavba, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, med leti 1938 do 1955
Osrednji del Baragovega semenišča, bi moral povezovati dve okrogli polovici, druga ni bila nikoli postavljena.
Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.
Originalna Plečnikova kljuka.Vhod na notranji hodnik kjer se nahajajo celice
Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom.
Veličastno Plečnikovo stopnišče s stebri je prvotno vodilo v veliko kapelo, danes je to Festivalna dvorana. Skulpture, ki so ob strani niso Plečnikova zamisel in so dodane kasnejeProstor, ki zavzema dve nadstropji je bil načrtovan kot kapela, po Plečniku
Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. Bil je menja, da se ta zadeva ne bo dolgo obdržala. Tudi največji se kdaj zmotijo
V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. In tu je odgovor na moje vprašanje v uvodu. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.
Kletna dvorana v Baragovem semenišču je bila skladišče za kurjavo. Tudi ta del je po Plečnikovo natančno izdelan. Danes so tudi tu manjše gledališke predstave.Vzhodni vhod v Baragovo semenišče, ki ga je predelal arhitekt BitencVhod v Baragovo semenišče, ki je obrnjeno proti Navju, je originalno Plečnikovo delo, razen kandelabra :)
Sneg je pobelil tudi Ljubljano in še kar naletava. V takem vremenu je foto sprehod še toliko bolj zanimiv. Danes od Opere, po Tivoliju pa vse do Parka slovenske reformacije.
Ljubljanska SNG Opera in baletPrvi muzej v Ljubljani, Narodni muzej in spomenik ValvasorjaTivoli, Jakopičevo sprehajališče, Plečnikov steber in trenutno na ogled razstava fotografij SlovenijaZasneženi gozd v središču Ljubljane, park TivoliTivolski ribnik je pokrit z ledom in obdan z ledenimi svečamiHiša za otroke, igralo med ribnikom in rastlinjakomSpomenik slikarju Rihardu Jakopiču, Tivoli
Na mestu kjer danes stoji spomenik slovenskega impresionista Riharda Jakopiča, je nekoč stal Jakopičev paviljon. Vanj je zahajal tudi pisatelj Ivan Cankar. V njegovi spominski sobi na Rožniku hranijo izkaznico, ki je pisatelju omogočala prost vstop v Paviljon. Zaradi gradnje železniške proge, so paviljon podrli. Škoda, da ga niso samo prestavili.
Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Stekleni kvadrat za cerkvijo pa je njen novi prizidekBalkon, detajl Narodne galerijeVogalni detajl na Dukičevih blokih. Ime so dobili po stavbeniku, ki jih je zgradiPtičja hišica, park slovenske reformacije v Ljubljani
