mnenje | Svetlana – SLOVENIJA

Slovenska kriminalka

V mislih imam kriminalni roman, slovenskega avtorja Avgusta Demšarja,

Tanek led

To je že tretji primer višjega kriminalističnega inšpektorja, Martina Vrenka, ki deluje na policijski postaji Ob parku, v Mariboru. V njegovi ekipi sta še Marko Breznik, ki je bil v prvih dveh delih še pripravnik, zdaj pa je zelo vesel, da je kriminalist ena. Toda Breznik skozi novi primer ugotavlja, da je naziv ne pomeni dosti in da se bo moral še veliko naučiti. Tretja članica Vrenkove ekipe je, višja kriminalistka Ivana Premk, ki je pravkar prišla s porodniškega dopusta.

Skupina profesorjev z neke mariborske srednje šole, ima na Pohorju seminar na temo medsebojne komunikacije. Ta v kolektivu ni najboljša, zato se je ravnateljica Sanja Klemenčič odločila, da organizira ta seminar. Dogodki se začnejo zapletati, ko se ravnateljica z dvema sopotnicama vrača v dolino, naleti na kos ledu in avto zdrsne s ceste. Domačin, ki pomaga ponesrečenkam vztraja, da na tem mestu, zaradi določenih okoliščin nemore biti led na cesti.

Martin Vrenko razišče zadevo in izkaže se, da je led nekdo naredil umetno z vodo iz vodovoda. Ko kasneje ubijejo še tajnico šole in na koncu tudi ravnateljico, se začnejo spraševati, ali ni na delu serijski morilec. Zgodba se zapleta in razpleta, veliko osumljenih, skoraj vsak ima motiv za umor, skoraj nihče nima pravega alibija. Skoraj do konca ugibamo gdo je morilec, dokler nam višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, v stilu Herkula Poaroja, ne razkrije potek dogodkov in morilca.

Pri iskanju dokazov, se v zgodbi pojavi tudi labradorka Alja. Ta pasma se, poleg nemških in belgijskih ovčarjev, pogosto uporablja pri policijskem delu.

Odlomek iz knjige, ko se Martin Vrenko znajde v dnevni sobi ravnateljice, pred ogromno knjižno omaro in razmišlja: “Zadovoljen je ugotovil, da imajo tudi tukaj na policah prah. To ni bil prah, ki bi se nabiral na stvareh, ki niso pogosto rabljene, ampak prah, ki je pričal, da se pri tej hiši raje posvečajo branju, kot pa pretiranemu izgubljanju časa z njegovim preganjanjem.”

Misel, ki mi je pisana na kožo.

Še ena slovenska kriminalka: Vladimir P. Štefanec

Mrtvi ne plačujejo računov

Sprehod ob Ljubljanici

Trnovski pristan – Prulski most – Špica – Botanični vrt

Moj priljubljen sprehod v Ljubljani ob koncu tedna. Le streljaj od centra mesta, se začne sprehajalna pot ob reki Ljubljanici. Nedavno prenovljeni Trnovski pristan, nam omogoča opazovanje številnih rac, ki veselo čofotajo v reki ali pa ob njej nemoteno počivajo, saj smo sprehajalci osveščeni in gremo mimo počivajočih račk zelo previdno in počasi, da jih ne splašimo.

Danes je, po kar nekaj dnevnem deževnem vremenu, v Ljubljani končno pisijalo sonce. Seveda se je to zelo poznalo na barvi naše Ljubljanice, ki se je spremenila v čokoladno rjavo, če se malo pohecam.

Iz centra mesta do Špice se lahko zapeljemo z rečnim taxijem.

Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami. — Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami, ime ji je Loa.

Od Špice do Botaničnega vrta, ki je ljubljanska naravna znamenitost, je le pet minut hoda. Ustanovljen je bil leta 1810. in nekje sem prebrala, da ravno na današnji dan 11. julija. Ko sem bila danes tam, ni bilo videti, da ima vrt rojstni dan pa kljub temu, Vse najboljše za rojstni dan.

Na listu lokvanja je žuželka, čudovite modre barve. Kako se imenuje?

Ob visokih poletnih temperaturah, je v senci dreves prijetno hladno.

Tudi rože cvetijo, ob vsakem obisku, drugačne.

Za prijeten konec sprehoda je poskrbel simpatičen kosmatinec s svojim nasmehom.

Aida v Veroni

Rekviziti pred areno v Veroni za različne operne spektakle.

Naš enodnevni izlet v Verono, se je zaključil z operno predstavo, kaj predstavo, boljši izraz je operni spektakel Aida, skladatelja Giuseppe Verdija. Vsako leto priredijo v Veroni Poletni operni festival, ki privabi ogromno obiskovalcev iz vsega sveta. Nekateri so operni navdušenci, nekateri z mano vred smo zgolj radovedni kako tak spektakel v areni, ki lahko sprejme do 20.000 ljudi, poteka.

Zgodba o etiopski princesi Aidi, ki jo Egipčani odpeljejo v suženjstvo. Dogaja se v Egiptu za časa faraona. Tam je bila leta 1871. tudi prvič uprizorjena.

Operna predstava Aida se prične ob 21. uri in ljudje se počasi zbirajo pred areno. Užitek je sedeti pred kavarno na trgu Bra ob italijanskem kapučinu in jih opazovati.

Vhodov v areno je veliko in pred vsakimi se vije dolga vrsta, ki čaka, da se vrata odprejo.

Tudi mi smo se odpravili proti vhodu številka 47, najprej pio stopnicah dol... — Tudi mi smo se odpravili proti vhodu številka 51, najprej po stopnicah dol...

...pa nato v strnjeni skupini po stopnicah gor...

Strnjena skupina je samo do deklet, ki pregledujejo karte, nato se sprosti in po več 100 let starem hodniku se odpravimo v areno

...in odpre se pogled na zelo dobro ohranjeno notranjost arene...

...na oder, na katerem bo čez nekaj minut operni spektakel Aida.

Preden se predstava začne, ugasnejo vse luči in obiskovalci prižgemo svečke, ki smo jih dobili ob vhodu. Pogled je čaroben, toda moj fotoaparat tej čarobnosti ni mogel slediti, na žalost.

Majice za Horjulčke

Moja nova majica. Z nakupom le te, lahko pomagamo Zavetišču Horjul in predvsem zavrženim hišnim ljubljenčkom, ki so našli začasni dom pri prizadevni vodji zavetišča Poloni Samec in njeni ekipi.

Majice so v treh barvah: rdeča, črna in oranžna, s simpatičnim motivom tačk, kot je moja. Ali pa motiv s Polono in njenim Horjulčkom.

Kvalitetne majice znamke Fruit of the Loom, po 12 €, lahko prevzamemo v Ljubljani, Horjulu ali pa nam jo pošljejo po pošti.

Finančno je projekt podprla Študentska Organizacija Univerze v Ljubljani, kar je zelo pohvalno, da se je mladina odločila na tak način pomagati zavrženim psom in mačkam.

Na majici je napis: Od tu gredo le na enako dobro ali bolje. Da je geslo zavetišča Horjul resnično tudi v praksi, dokazuje forum mojpes.net, na katerem lahko spremljamo zgodbo vsake živali od sprejema do oddaje skrbnim lastnikom, večinoma pa se tudi ti kasneje javijo in poročajo o svojem Horjulčku.

Poleg nakupa majic, lahko pomagamo tudi s posvojitvijo živali na daljavo, mimogrede moja dva posvojenca sta Lučka in Runo, s prostovoljnimi prispevki, ki se zbirajo za določeno žival, ki potrebuje večjo zdravniško oskrbo, oziroma poseg. Prav gotovo imamo doma stare rjuhe in brisače, ki jih ne potrebujemo več. Zavetišče jih potrebuje.

Seveda pa so najbolj zaželeni vestni in skrbni posvojitelji, ki bodo psu ali mačku nudili topel, varen in ljubeč dom. In ne pozabimo, da to ni za mesec ali dva, ampak za celo pasje ali mačje življenje, to je lahko 15 let pa tudi več. Zato dobro premislimo preden malo, luškano, simpatično kepico odnesemo domov.

Mali jazbečar ima skrbne in ljubeče lastnike in prav take želim vsem Horjulčkom.

Skrbni lastniki vzamejo psa s seboj tudi ko grejo na počitnice. Pes je družinski član. Tale s svojimi ljudmi uživa na Kolpi.

Počitniško branje

Ob poletnih počitnicah, so police v knjižnicah dobesedno izropane. Posebaj polica s kriminalkami, ta je skoraj prazna. Knjigožerji in redni obiskovalci knjižnice smo kar malce v šoku, če se malo pohecam, saj knjig zlepa ne bo zmanjkalo.

Že kot otrok sem tovorila na morje kup knjig, romane seveda in dobre zgodbe, kar mi je ostalo do danes. Ležalnik v senci ob morju, noge na sonce, kava in dobra knjiga. Zame raj.

In katere knjige so mi najboljše za tako lahkotno poletno branje:

Ritheu Jurij, Sanje v megli

Tudi husky ima v knjigi Sanje v megli veliko vlogo. Tale na sliki pa mirno čaka pred knjižnico na gospodarja.

Zgodba se dogaja na začetku 19. stoletja na Čukotskem polotoku, kjer se je leta 1930. rodil tudi pisatelj pričujočega romana, kar pomeni, da je opis ljudi, pokrajine in dogajanja zelo verodostojen.

Na kanadski ladji odjekne eksplozija ina mornar John McLennan obleži s hudo ranjenimi rokami. Pomagajo mu Čukči, ki živijo v naselju blizu morja. Ker je bolnišnica predaleč, mu rane zašije šamanka in John ostane živ, namesto rok ima zdaj štrclje.

Ko se vrnejo, njegove ladje ni več in John je primoran zimo preživeti pri Čukčih. Nauči se uporabljati roke take kot so mu ostale po operaciji in njegovi novi prijatelji mu pri tem pomagajo. Njihova dobrota, poštenje in moralnost ga prepričajo, da med njimi tudi ostane.

David Benioff

25. ura

25. ura je zanimiva in berljiva zgodba o Montyju Morganu, ki je zaradi preprodaje mamil obsojen na sedem let zapora. Do prestajanja kazni mu ostane še en dan na prostosti, o katerem govori knjiga.

Spremlja ga kuža, ki ga je našel na cesti in ga pozneje v varstvo vzame njegov oče. Spremljamo preplet Montyjevega prejšnjega življenja in večer, ki ga preživi s svojimi prijatelji.

Donna Leon

Ameriška pisateljica Donna Leon, ki je skoraj 20 let živela v Benetkah, je napisala serijo kriminalk o beneškem komisarju Guidu Brunettiju in že 13 jih je prevedenih tudi v slovenščino. Prav vse so odlične, zato nisem izpostavila nobenega naslova.

Pisateljica se loteva aktualnih problemov italijanske družbe. Dr.Brunetti uspešno rešuje vse primere, ob tem pa spoznavamo mesto Benetke in po celem svetu znano italijansko kulinariko.

Anthony Capella

Recept za ljubezen

Zgodba se dogaja v Italiji med drugo svetovno vojno, toda ta ni v ospredju. Govori o ljubezni in dobri italijanski hrani, s katero glavna junakinja Livia očara svojega delodajalca, britanskega vojaka Jamesa Goulda, ki je častnik za poroke.

Da bi ušle bedi in pomanjkanju, ki je bila proti koncu vojne čedalje hujša, so se italijanke na hitro poročale z britanskimi vojaki. Naloga častnika za poroke je bila, ugotoviti ali je prošnja za poroko oddana iz ljubezni ali preračunljivosti. Poroko je lahko odobril ali pa tudi ne. In kaj zdaj ko se Livia in James čedalje bolj zbližujeta, bo lahko James za vzor drugim vojakom?

Antonio Gala

Turška strast

Turška strast je ljubezenski roman in strast v naslovu ni niti malo pretiran.

Desideria Olivan je srečno poročena španka, ki se na izletu v Istanbul zagleda v tamkajšnjega turističnega vodiča Jamama in zanj je pripravljena zapustiti vse in vsakogar v svojem življenju.

Ostane v Turčiji in sprva je ljubezenska zgodba romantična in taka kot mora biti, toda kaj kmalu se izkaže, da je Jamam v bistvu zelo okruten človek, ki za dosego svojih ciljev od Desiderie zahteva tudi, da prodaja svoje telo. Kljub peklu v katerem se je znašla, pa njena strast do lepega turka ne pojenja in jo peha v pogubo.

Agatha Christie, Umor na golfišču

Konjeniški festival

Saeta equina

1. Mednarodni konjeniški festival

Ljubljana,

18. do 21. junij 2009

Preživela sem enkratno nedeljsko popoldne na konjeniškem festivalu, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Prva taka prireditev v Ljubljani in močno upam, da bo tradicionalna. Vse pohvale in čestitke organizatorjem, bilo je nepozabno.

Sprva sem bila zelo skeptična, kako bodo na tako majhen prostor, spravili toliko konj. Januarja, ko je bila tu mednarodna razstava psov, se mi je zdelo, da je v dvorani z ovčarji in velikimi pasmami, velik dren, kako bo šele s konji. A bojazen je bila odveč. Uredili so prostor za preskakovanje ovir, show areno, Parelli areno in lonžirni krog, kjer so najmlajši na ponijih in islandcih poskušali svoje prve jahalne veščine.

Zvezda festivala, po moje, prav gotovo pa med najbolj obleganimi pa je bil 11 dni star žrebiček, shetlandski poni Viktor ali ljubkovalno Viki:

Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir, toda ne za moje živce. Konji z veliko arabske krvi, so kot za šalo preskakovali visoke enojne in dvojne ovire in vsakokrat ko je kateri podrl palico, me je bilo strah, da bo konj padel. Vse čestitke tekmovalcem, toda jaz bom še naprej bolj oboževalka dresurnega jahanja, bolj umirjeno je.

Napeta kriminalka

Napeta in inteligentna kriminalka za vse okuse. Tako pravijo za roman

Narobe obrnjeni mož

francoske pisateljice Fred Vargas.

To je tretji primer pariškega komisarja Jean-Baptista Adamsberga in prav vse tri knjige, ki sem jih prebrala do zdaj so napete, zanimive in berljive zgodbe, kar pri meni pomeni, ko začneš z branjem težko prenehaš pred koncem.

V kriminalki, Narobe obrnjeni mož, se zgodba začne z volkovi. Raziskovalec iz Kanade, v odmaknjeni francoski vasici, opazuje in proučuje skupino volkov, ki jih je poimenoval in spremlja vsakega posebaj.

V tem času pa se začnejo umori, pri katerih je videti, da jih je napadla zelo velika žival, najverjetneje ogromen volk. Začnejo se govorice o volkodlaku, ki ubija ovce in ljudi. Na pomoč pokličejo komisarja Adamsberga, ki na svoj intuitiven način reši volkove pred pogubo in razjarjenimi domačini, kajti odkrije morilca.

Seveda pa ima zgodba tudi elemente ljubezenskega romana, kajti komisarja Adamsberga je poklicala na pomoč njegova nekdanja ljubezen, ki je še vedno ni pozabil, Camille.

Pravo ime Fred Vargas je Frederique Audoin Rouzeau, rojena je 1957. leta v Parizu in ima sestro dvojčico. Po izobrazbi je zgodovinarka in arheologinja.

Policijski pes Arni

V ljubljanskem parku Tivoli, so že tretje leto zapored priredili Lunin festival, veselo poučno in zabavno prireditev za otroke, ki pa je všeč tudi odraslim.

Jaz sem se ustavila pri policijskem psu Arniju, ki je pod vodstvom svojega vodnika razveseljeval staro in mlado.

Arni bo star štiri leta, je pasme belgijski ovčar in s svojim vodnikom trenirata dobro leto. Za razliko od večine policijskih psov, ki niso ravno primerni za hišne ljubljenčke, ki bi se samostojno sprehajali med otroci, pa je Arni vajen tudi takih stikov, saj se po končanem delu odpravi z gospodarjem domov in je takorekoč delovni, hišni ljubljenček. Sama sem ga takoj poimenovala slovenski komisar Rex, po moji najljubši nadaljevanki, pa tudi Arni po svoji spretnosti, ki nam jo je prikazal in glede na to, da ga urijo šele dobro leto, ne zaostaja dosti za televizijskim junakom.

Policijski pes Arni sodeluje pri iskanju izgubljenih ali pogrešanih oseb. Uporabljajo pa ga tudi pri sledenju.

Belgijski ovčar je manjši od nemškega ovčarja, ki jih pri policiji tudi uporabljajo. Je zelo živahen in pozoren na dogajanje okrog njega. Zelo hitro se učijo in prilagodijo trenutnim razmeram.

Pasma belgijski ovčar prav gotovo ni primerna za stanovanje in neaktivnega gospodarja. Potrebuje veliko gibanja, sprehodov in pravo zaposlitev, zato je kot ustvarjen za delo pri policiji ali vojski. Belgijski ovčar se dobro razume tudi z otroki, kar je Arni zelo nazorno pokazal.

Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obnemijo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka. — Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obmolknejo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka.

Arni je super pes, res me je navdušil. Čestitke vodniku, da ga je tako dobro izuril.

Hiša platna

V Beli krajini, v Adlešičih, se gospa Nada Cvitkovič s svojo družino trudi ohraniti kulturno dediščino tega dela Slovenije. Družina se ukvarja s pridelavo in predelavo lanu, s tkanjem domačega platna, vezenjem in izdelovanjem belokranjskih pisanic.

Hišo platna si je možno tudi ogledati, prirejajo pa še tečaje tkanja, vezenja in izdelovanja belokranjskih pisanic. Mi smo si na našem izletu ogledali Hišo platna, razstavno sobo vezenin, kjer so ohranili vezenine več generacij družine. Z vezeninami sodelujejo na različnih razstavah in prejeli so tudi kar nekaj nagrad zanje.

Slišali smo kakšno dolgotrajno in počasno delo je to, koliko volje in moči je potrebno vložiti, da na koncu dobijo platno na katerega lahko vezejo ali pa izdelujejo oblačila, narodno belokranjsko nošo, brisače in prte.

Družina dela vse sama. Od sajenja lanu, žetve le tega, cel postopek od namakanja, tolčenja (kot je vidno na prvi sliki zgoraj), krtačenja lanu, da dobijo prejo, ki jo nato ročno spredejo v nit iz katere na starih lesenih statvah izdelajo belo laneno platno.

Poleg obsežnega dela z ohranjanjem kulturne dediščine, gospa Cvitkovič hodi tudi v službo, kjer na osnovni šoli poučuje. In kljub tolikemu delu in obveznostim, s svojo družino lepo skrbi tudi za okolico hiše, ki je zelo lepo urejena:Povezani zapisi:

Bela krajina

Zmaga srca

Romana Berni, Zmaga srca

Roman Zmaga srca je ljubezenski roman, lahkotno in zanimivo branje, ki ga lahko z užitkom beremo doma v udobnem naslanjaču, še bolje pa v naravi ali na plaži ob morju.

Zmaga srca je nadaljevanje knjige Zmota. Ljubezenska zgodba med Ido in Kristjanom, ki se v Zmoti konča zelo nenavadno za ljubezenski roman. Bila sem “čisto šokirana”, kajti zgodba se konča nesrečno. Kljub veliki ljubezni Kristjan Ido zapusti in se do nje zelo sovražno obnaša. Vsa njena prizadevanja za spravo se klavrno končajo.

Zgodba romana se dogaja tudi v Ljubljani

Seveda se v Zmagi srca vse postavi na svoje mesto. Ida in Kristjan se slučajno znajdeta na isti poroki, kjer obema zatrepeta srce, toda tega v nobenem primeru ne bi priznala. A ne za dolgo.

Ko Kristjan izve, da imata sina Tima, se njuna pot začne zelo pogosto prepletati. In s pomočjo dobrih prijateljev in sorodnikov, se preplete do te mere, da se odločita zaživeti skupaj, kot družina.

Romana Berni je pisateljica lahkotnih in berljivih romanov. Njene zgodbe se dogajajo v današnjem času in v slovenskih krajih, ki jih dobro poznamo. Kdo v resnici je Romana Berni pa mi ni uspelo odkriti. Vse bolj se mi zdi, da je to bolj psevdonim kot pa pravo ime. Kljub temu so mi njene zgodbe všeč.