mnenje | Svetlana – SLOVENIJA

Soseska zidanica

V Beli krajini smo obiskali Sosesko zidanico Drašiči. Nahaja se v okolici Metlike in ni navadna klasična zidanica, ampak deluje kot nekakšna banka, kjer pa ne posojajo denarja, temveč vino.

Soseska zidanica se nahaja v kleti stare, obnovljene hiše, sredi Drašičev. S tem imenom in v taki obliki deluje že 250 let. V njej se zbirajo vaščani in pijejo sosesko vino. Kaj to pomeni?

Ob martinovem prazniku, mora vsak član soseske dati 20 litrov najboljšega vina v skupni sod. Čez leto se v zidanici družijo, sestankujejo, se veselijo in ob tem tudi pijejo belokranjsko vino. Lahko si ga tudi izposodijo. Za vsak liter vina so na rovaš zarezali z nožkom eno črtico. Enkrat na leto so naredili obračun, za kar je skrbel kletar.

Rovaš je bila naprava z lesenimi palčkami, na katere so zarezovali črtice, ki so pomenile dolg posameznega člana. Vsaka hiša je štela kot en član, seveda pa so se druženja lahko udeležili poleg gospodarja tudi ostali stanovalci.

Naš prijazni gostitelj v zidanici je hudomušno pripomnil, da je rovaš v bistvu prvi računalnik. Danes dolg zapisujejo v posebno knjigo.

Pogostili so nas z belokranjskim vinom. To je bilo vino 65 gospodarjev v enem kozarcu in mojim soizletnikom je bilo zelo všeč.

Jaz sem se bolj navdušila nad belokranjsko pogačo, ki je bila res izvrstna, poleg nje pa smo se mastili še z odličnim narezkom.

Za Sosesko zidanico je značilno, da svojim članom nudi tudi medsebojno pomoč. Ob nesrečnih dogodkih, ki lahko prizadanejo kakšno družino, Soseska zidanica pomaga organizacijsko in finančno. Res pohvale vredno.

Vhod v Sosesko zidanico. Ker v Drašičih prirejajo tudi likovne kolonije, imajo kar nekaj umetniških del kot je ta leseni kip ob vhodu.

Evrostres

Tudi vas daje evrostres?

Tako se sprašuje avtorica romana, Glamur s popustom, Lisa Corva.

Glavna junakinja romana Stella, živi v Milanu s svojim možem. Je modna novinarka brez stalne zaposlitve, dela honorarno, ko jo pokličejo iz kakšnega uredništva modne revije. Živi na visoki nogi, pozna vse blagovne znamke in cene torbic in čevljev. Kaj pomeni pomanjkanje in varčevanje, ne ve.

Toda vse se spremeni, ko mož dobi odpoved in postane gospod Odpuščeni, kot mu pravi Stella, brez odpravnine in z 997 evri na bančnem računu.

Kako aktualna zgodba v dobi recesije, odpuščanj in čedalje večje revščine. Kako se spopasti z njo, kako preživeti? Evrostres je prizadel večino ljudi. Nekatere, ker so izgubili službo in ne vedo kako naj preživijo sebe in svojo družino. Drugi službo imajo, a so v stresu, da jo bodo izgubili.

Stella zdaj opazi, da je okoli nje vse polno Novih revic, kot pravi sama sebi. Vse polno njenih prijateljic in znank, ki v trgovini iščejo police s “trajno znižano ceno”, katerim se pridruži tudi sama.

Toda iz vsake situacije se najde izhod. Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo, pravi stari rek. In zakaj je potrebno zapravljati denar za predrage torbice in obleke samo zato, ker imajo našito ime znanega modnega kreatorja? Mislim, da ni potrebe. Za manj denarja si lahko prav tako lepo in modno oblečen. In zakaj je potrebno v trgovini nakupiti poln voziček hrane, ki jo potem skoraj polovico zavržemo? V trgovino gremo z nakupovalnim listkom in kupimo tisto kar rabimo in toliko kot rabimo, ne glede na trajno znižane cene in 50% popuste in dodatne popuste na popuste.

Nenavadna cerkev

Nenavadna cerkev, ki stoji nad Tržaškim zalivom na Monte Grisa, je nenavadna zgolj po svojem videzu, ki od daleč prav nič ne kaže na to, da je pred nami cerkev. Če jo gledaš iz Trsta, se zdi kot velika skala na hribu.

Toda, ko smo prišli bliže, smo videli da sta celo dve cerkvi v eni. V dveh nadstropjih, nižja in višja cerkev, vsaka s svojim oltarjem in razpelom, spodnja cerkev pa ima celo jaslice, ki so očitno postavljene skozi celo leto. Cerkev je po svojem izgledu res nekaj posebnega, izjemnega in prava znamenitost, ki stoji nedaleč od Devinskega grada.

Zgrajena je v glavnem iz betona in stekla in meni osebno deluje zelo hladno. Nobenih fresk, poslikav ali kipov, sam beton. Vsa lepota je pa na razgledni ploščadi pred cerkvijo s katere se ob lepem vremenu vidi Trst kot na dlani in pa daleč na odprto morje. Že zaradi tega jo je vredno obiskati.

Svetišče na Monte Grisa se imenuje: Nacionalno svetišče Marije, Matere in Kraljice. Posvetitev svetišča je bila 22. maja 1966.

Bo, prvi pes Amerike

Portugalski vodni pes

Ker je bilo v tem tednu veliko govora o hišnem ljubljenčku, ki ga je dobila družina ameriškega predsednika Obame in ker o pasmi portugalski vodni pes, ne vem prav ničesar, sem malo pobrskala po naši knjižnici in našla nekaj slik in podatkov.

Na prvi pogled je pasma podobna pudlju. Tudi strižejo ga na podoben način, kot se temu reče pri pudljih, na levčka. To je zame najslabši način, ko ima pes na sprednjem delu telesa “tono” dlake, zadnji del pa pobrijejo. Upam, da bo kuža Bo še naprej tako enakomerno postrižen, kot smo videli na posnetkih.

In še nekaj podatkov iz enciklopedije psov: Domovina pasme, kot nam že njegovo ime pove je Portugalska. Samci zrastejo do 57 cm, samice pa tudi do 52 cm. Dlaka je gosta in kodrasta, zato je obisk pasjega frizerja skoraj obvezna, pa še na vsakodnevno krtačenje dlake ne smemo pozabiti. Portugalski vodni pes je lahko črne, rjave, bele, črno bele ali rjavo bele barve.

Po značaju so prijazni, bistri poslušni, družabni pa tudi zviti, zato se je potrebno z njim kar dosti ukvarjati, kar pa ni pretirano težko, ker zelo hitro dojemajo in se hitro učijo. Iz njegovega imena pa je razvidno, da zelo rad plava. Ribiči so ga uporabljali pri ribolovu, danes pa je to največkrat pa le hišni ljubljenček in družabnik ter človekov najboljši prijatelj.

Tudi za portugalskega vodnega psa velja enako kot za višavskega terierja, ali pa azijskega ovčarja in vse ostale male in velike pasme. Če smo s psom prijazni, ga hranimo, peljemo na sprehod in se z njim poigramo, nam bo stokrat povrnil s svojo zvestobo.

Vir podatkov: Enciklopedija psov.

Dresurno jahanje

Dresurno jahanje zahteva popolno povezanost med jezdecem in konjem, saj se sporazumevata brez besed. Ta športna panoga izvira iz bojnih veščin. Če je konj obvladal piruete, menjave galopa, stranhode in ostale elemente je bilo to za jezdeca na bojnem polju včasih življenskega pomena. (Vir: KZS)

Tako smo si danes lahko ogledali prijateljski turnir v dresurnem jahanju, ki ga je organiziral KK Ljubljana in je potekal na zunanjem peščenem jahališču hipodroma Stožice v Ljubljani. Turnir je potekal v lepem sončnem vremenu in skozi ves dan smo lahko uživali v čudoviti eleganci in usklajenosti jezdecev in njihovih konj. Verjetno so bile tudi kakšne napake pri nastopih, toda meni kot laiku se je zdelo, da vsi nastopajoči obvladajo vse elemente, ki sem jih naštela zgoraj.

Velika škoda je, da je na taki prireditvi, ki je prava paša za oči in dušo tako malo gledalcev. Pa še to: nekoč je bila ob zunanjem jahališču tribuna za gledalce, ki je zdaj že nekaj let zasebna last in kadar grem tam mimo ta kos posesti sameva za žičnato ograjo. Če bi se tribuna obnovila, bi mogoče prišlo več gledalcev in trud nastopajočih bi bil saj malo poplačan.

Od filozofije pa k slikam, za vse ljubitelje konj in za tiste, ki bodo to še postali:

Nemška doga

Ni potrebno povedati od kod prihaja ta pasma izrednih dimenzij, saj zraste do višine 80 cm in teže približno 60 kg in je že skoraj kot pravi teliček. Nemška doga je pravi pasji velikan in zbuja s svojim videzom strahospoštovanje, a je po naravi izredno krotka žival. Tako kot velika večina psov, saj je pes takšen kot ga lastnik vzgoji. Tudi kakšen majhen, na videz nenevaren pes je lahko napadalen in agresiven. Zato si je za psa potrebno vzeti čas za vzgojo in za druženje z njim. Če tega ni, se pač ne odločiš, da boš imel doma pasjega hišnega ljubljenčka.

Literatura pravi, da je doga potomka tibetskih mastifov, ki naj bi s feničanskimi trgovci prišli v sredozemlje, od tam pa z Rimljani do Nemčije. Kar dolgo pot so opravile, da lahko danes ljubitelje psov razveseljujejo tudi na pasjih razstavah, kakršna je bila letos januarja v Ljubljani in kjer so se pokazale tudi različice nemške doge: rdečkasto rumena, črna pa tudi modra nemška doga.

Le kaj se tam dogaja, a sva že na vrsti?

Značaj nemške doge je: zelo umirjena, inteligentna, ljubezniva in prijazna. A ker sem zelo velik ljubitelj psov in se z lastniki rada pogovarjam o njihovih hišnih ljubljenčkih, še nisem srečala koga, ki bi za značaj svojega psa povedal kaj drugega. In prav je tako, če imaš psa ga imaš zato, ker ga imaš rad in pes ti to tisočkrat povrne.

Gerbere

Gerbere so kot male sončnice, vendar s celo paleto barvnih odtenkov.

Po neki raziskavi, ki so jo naredili na temo priljubljenosti rož so gerbere na petem mestu, takoj za vrtnicami, nageljni, krizantemami in tulipani. Gerbera jamesonii je enoletnica, ki izvira iz Južne Afrike. Njena glavna značilnost so čudoviti cvetovi, ki v naravi cvetijo v rdeči, oranžni in rumeni barvi. Same vesele, sončne barve. Ker pa je človek vedno malo nad naravo je ustvaril oziroma vzgojil gerbere še v roza, beli, krem in škrlatni barvi cvetov. Steblo gerbere zraste do 30 cm, v nekaterih primerih pa celo do 60 cm. Je okrasna rastlina primerna za vrtove in okrasne lončke, nekateri jih imajo radi tudi kot rezano cvetje v vazi. Meni se zdi škoda vsake rože za v vazo, kjer preživi samo nekaj dni. Raje jih imam na balkonu v lončkih, kjer jih lahko očudujem celo poletje.

Na sejmu cvetja Ortogiardino v italijanskem mestu Pordenone, je bilo poleg zanimivih kaktusov in drugega cvetja na ogled tudi ogromno gerber, ki smo jih občudovali in veselo slikali.

Ljubljanska tržnica

Na prostoru, kjer je zdaj osrednji del ljubljanske tržnice, je nekoč stal škofijski licej, to je gimnazija in višja šola, z licejsko knjižnico. Po potresu v Ljubljani leta 1895 so ga podrli in nastal je velik prazen prostor, ki so ga namenili za tržnico. Trg so poimenovali po prvem slovenskem pesniku Valentinu Vodniku, ki je bil na liceju profesor in ravnatelj, čigar spomenik je stal na tem mestu in stoji še danes, Vodnikov trg.

Ljubljanska tržnica je kar velika in po velikosti in ponudbi se lahko kosa tudi z tržnico v Padovi, ki sem jo obiskala nedavno. Poleg osrednjega dela na Vodnikovem trgu, obsega še: Plečnikovo tržnico ob Ljubljanici, ki jo je arhitekt zasnoval kot spomin na nekdanjo rimsko Emono in sega od Zmajskega mosta do Tromostovja;

Plečnikova tržnica, nabrežje Ljubljanice v bližini Tromostovja.

stojnice na Pogačarjevem trgu, ki se nahaja pred Semeniščem in za ljubljansko stolnico sv. Nikolaja, so namenjene pridelovalcem ekološke hrane.

Stojnice na Pogačarjevem trgu so namenjene ekološko pridelani hrani.

V pritličju Semenišča je prostor namenjen mlečnim izdelkom in pecivu, v prehodu med stolnico in Semeniščem pa je cvetlična tržnica.

Cvetlična tržnica v prehodu med stolnico in Semeniščem.

V soboto dopoldne, je na ljubljanski tržnici zelo živahno, ljudje se tu srečujejo, družijo, poklepetajo in seveda nakupijo sveže sadje in zelenjavo, ki jih na lesenih stojnicah prodajajo trnovske branjevke in tudi ostali domači pridelovalci. Na kovinskih stojnicah pa podjetniki ponujajo domače in predvsem uvoženo sadje in zelenjavo.

Poleg domačinov pa tržnico obišče tudi veliko tujih turistov, saj je tržnica v vsakem mestu velika zanimivost in tudi ekonomska slika tega mesta.

Poleg ljudi so redni obiskovalci ljubljanske tržnice tudi naši hišni ljubljenčki. Sem velika oboževalka psov, toda kaj naj ubogi kuža počne na tržnici polni ljudi in hrupa. Ko vsi upirajo poglede v stojnice, kako naj vidijo pri tleh višavskega terierja ali kakšnega drugega štirinožnega malčka. Dobro, kakšnega novofundlandca ali bernardinca malo težje pohodiš, ampak vsak od teh tačkarjev bi bil sigurno bolj vesel sprehoda na Ljubljanski grad ali v Tivoli, v to sem prepričana.

Tudi hišni ljubljenčki obiskujejo tržnico.

Poleg hrane pa lahko na tržnici kupimo tudi oblačila, obutev, sveče, sadike rož in zelenjave, suho robo in druge izdelke domače obrti.

V teh dneh lahko na ljubljanski tržnici kupimo sadike primul in drugih zgodnjih spomladanskih rož.

Sprostitev za oči. — Paša za oči, sprostitev za dušo

Bogastvo za zelenjavnem delu ljubljanske tržnice. — Bogastvo za zelenjavnem delu ljubljanske tržnice

Osrednji del ljubljanske tržnice je namenjen domačim pridelovalcem hrane.