Grad Kodeljevo

Znamenitost Ljubljane: ob Ljubljanici stoji renesančni grad Kodeljevo, obdan s parkom in športnimi tereni.

Drevored pelje do gradu Kodeljevo.

V občini Ljubljana-Moste je poleg Fužinskega gradu, še ena čudovita graščina. To je grad Kodeljevo. Ob njem je še pristava, gospodarski objekt in velik park s tremi drevoredi. Danes je v delu parka kopališče Kodeljevo, v drugem delu pa stadion.

V celem kompleksu se prepletata renesansa in barok. Tako se gradu drži čudovita kapela, ki je edina tudi obnovljena. Poslikal jo je slovenski slikar Frančišek Jelovšek, po katerem je dobila ime, Jelovškova kapela. Žal pa je največkrat zaprta.

Grad Kodeljevo je dobil ime po družini Codelli, ki je prišla k nam iz Italije. Najbolj nam je znan Anton Codelli, ki je v Ljubljano leta 1898. pripeljal z Dunaja prvi avtomobil.

Trenutno je grad v denacionalizacijskem postopku. V pritličju domuje gostilna in pizzerija, kjer se lahko okrepčamo in lahko smo hvaležni, da stoletja stare znamenitosti živijo naprej, pa čeprav s pomočjo gostinstva.

Grad Kodeljevo, Jelovškova kapela in kamnit vodnjak z letnico 1753.
Grad Kodeljevo so postavili v prvi polovici 17. stoletja.
Grad Kodeljevo stoji sredi parka in treh drevoredov.
Vhodni portal na posestvo Kodeljevo.
Na gradu Kodeljevo je 250 let živela družina Codelli. Po družini se imenuje grad pa tudi širše območje ob Ljubljanici, Kodeljevo.
Spominska plošča in ohranjeno pritlično okno.
Pogled skozi vhodni portal na gospodarsko poslopje.
Pritličje z oboki, pristava na gradu Kodeljevo. V njej urejajo nadstandardna stanovanja.
Notranjost gradu Kodeljevo z ohranjenim stropom.
Stopnišče na gradu Kodeljevo.
Kamniti vodnjak na dvorišču nosi letnico 1753. Vodnjak krasi kovano vreteno
Grb Codellijev na kamnitem vodnjaku.

Znamenitosti Ljubljane: Ljubljana in Koch

Labirint umetnosti

Nova pridobitev Ljubljane, danes 21. aprila 2011 so uradno odprli Labirint umetnosti.

Kanadska čuga - 287 jih je v novem ljubljanskem labirintu.

Ob Ljubljanici in v bližini Fužinskega gradu, so danes uradno odprli Labirint umetnosti. Sestavlja ga 287 kanadskih čug (Tsuga canadensis). Danes so še majhne, toda zrastle bodo v veliko drevo s stožčasto krošnjo in z enim ali več vrhov.

Labirint umetnosti je nastal v sklopu projekta Ljubljana prestolnica knjige 2010. Med drevesi je speljana tlakovana pot, dolga 620 metrov. V središču labirinta pa je nekakšna “knjižnica pod krošnjami“. Tu si lahko izposodimo knjigo in jo prebiramo na eni od številnih klopi, ki so posejane po labirintu.

Uradna otvoritev Labirinta umetnosti - Ljubljana, 21. april 2011.
Labirint umetnosti sestavlja 287 kanadskih čug, posajenih ob 620 metrov dolgi, tlakovani poti.
Tlakovana pot v labirintu je posuta z verzi, kot je ta na fotografiji, slovenskega pesnika Toneta Pavčka.
Pogled iz Labirinta umetnosti na Kamniške Alpe.
V središču labirinta je "Knjižnica pod krošnjami"
Skoraj vsako drevo v labirintu ima svojega varuha.
Prvi sprehod po Labirintu umetnosti
Labirint umetnosti je posejan s klopmi za samotarske bralce.
Kulturni program, "sonata" za harmoniko in žago.
Labirint umetnosti v Ljubljani, ob Fužinskem gradu, na končni postaji LPP številka 20.

Podobno branje: Park Tivoli

Grad Fužine

Na obrobju Ljubljane, stoji ob reki Ljubljanici renesančni grad Fužine z bogato zgodovino.

Grad Fužine, vhodni stolp z okroglim oknom in vzidano reliefno ploščo.

Fužinski grad so postavili člani rodbine Kisel, med leti 1528 do 1557. V Ljubljano so se priselili, najverjetneje iz Bavarske. Bili so podporniki protestantizma in bogati trgovci.

Grad Fužine je pravokotne oblike, na vogalih ga krasijo trije pravokotni stolpi in en okrogel. Grad je enonadstropen, grajen kot trdnjava, kar je vidno iz ohranjenih strelnih lin, pa tudi kot grad za bivanje. Vsi portali v gradu so bili verjetno poslikani s freskami, nekaj jih je ohranjenih, poslikal naj bi jih mojster iz Padove.

V svoji dolgi zgodovini je grad zamenjal kar nekaj stanovalcev in lastnikov. Z njim so gospodarili tudi jezuiti, ponoven razcvet pa je grad doživel s prihodom Fidelisa Terpinca. Tu se je naselil s svojo ženo Josipino Zesch, nesojeno nevesto Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta.

Grad Fužine, leta 1600. so prizidali arkade, ki so zamenjale lesene mostovže.

Fidelis Terpinc je bil tudi ustanovitelj papirnice Vevče. Ta je pred zadnjo vojno v gradu uredila najemniška stanovanja. Med vojno so v njem prebivali italijanski vojaki in ga popolnoma opustošili. Leta 1984. je grad razglašen za kulturni spomenik in od takrat naprej dobiva vse lepšo podobo. V njem ima prostore Arhitekturni muzej Ljubljana.

Grad Fužine so postavili med leti 1528 do 1557.
Leta 1897. so na gradu Fužine zgradili eno prvih hidroelektrarn v Sloveniji.
Poslikani portali, nekaj fresk je ohranjenih.
Strelne line, grad Fužine je imel tudi obrambni značaj.
Severna stran z vhodnim stolpom.
Kamniti most je nadomestil dvižni most, okoli gradu je bil obrambni jarek z vodo.
Nad vhodnim portalom je plošča z grbi.
Severozahodna stran obnovljenega gradu Fužine, z edinim okroglim stolpom.
Grad Fužine stoji ob reki Ljubljanici.

Veliki brat: Ljubljanski grad

Ljubljana, 20. marec 2011

Zadnji zimski dan je bil v Ljubljani sončen in vetroven. Kljub vetru pa smo se odpravili na vandranje po Ljubljani.

Škrnicelj

Dolg sprehod je bil, od Šiške pa do Most, kjer stoji grad Fužine. V njem ima svoje prostore Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana. Danes je bila še zadnjič na ogled razstava Odprti depoji, še dodaten razlog za pot na jug Ljubljane.

Naj govorijo fotke kako je bilo danes v delčku naše prestolnice.

Pogled iz Šiške na Kamniške alpe.
Slavni Celovški dvori
Ena pomladanska, klasična.
Spomenik reformacije, nova pridobitev v Ljubljani.
Grad Fužine
Grad Fužine, atrij
Razstava Odprti depoji v AML. Maketa NUK-a kot bi ga postavil arhitekt Ivan Vurnik leta 1934.
Grad Fužine, z rečne strani. Grad stoji ob Ljubljanici.
Most Fužine, začetek gradnje 17.10.1986
Kapelica na mostu Fužine.

Zanimivo: Trnovski most

Ljubljana na Gregorjevo

Utrip Ljubljane na dan, ko se ptički ženijo, na Gregorjevo, 12. marec 2011.

Primule, prve spomladanske balkonske rože.

Včeraj so na Gradaščici, od Trnovskega mosta do Ljubljanice, otroci spuščali gregorčke. Pomagali so odganjati zimo in zaenkrat jim je odlično uspelo, kajti Gregorjevo nas je vse razvajalo s prijetno toplim soncem.

Kot martinčki smo preplavili ljubljanske ulice, parke in nakupovalna središča. Stojnice na tržnici se že šibijo pod cvetličnimi lončki, ki so polni raznobarvnih primul in drugega pomladanskega cvetja, s katerim bomo okrasili balkone in okna.

Seveda se na tako lep Gregorjev dan prileže tudi kavica in mi smo si jo privoščili v zelo zanimivem “kafiču” v BTC-ju. To je Happypek, ki ima svoj prostor kar v nadstropnem avtobusu. Poleg zanimivega ambienta imajo odlično kavo, da o sladicah niti ne govorim.

Pa še zanimivost. V Btc-ju imamo zdaj tudi Točko miru, ki v nakupovalnem vrvežu pomaga vzdrževati mir za človeka in za Zemljo. Točko miru sestavlja 14 megalitov, kamnitih dreves, na katerih so izklesani kozmogrami. Ti so oblikovani tako, da v okoliški prostor in v svet sevajo mir.

Kafič Happypek v BTC-ju v zanimivem doubledeckerju.
Primula ali jeglič, poznamo jih okoli 400 različnih vrst.
Točka miru sredi nakupovalnega vrveža. Kamniti gozd z izklesanimi kozmogrami.
Happypek in Točka miru v BTC-ju.
Kozmogram. Ustvarjalci Točke miru nas vabijo, da vstopimo v kamniti gozd in doživimo mir narave in vesolja.
Lep je dan, vse že diši po pomladi.

Pomladanski prispevek: Zlati grič

Ljubljana in Koch

Znamenitosti Ljubljane: palače slovenskega arhitekta Cirila Metoda Kocha

Čudnova hiša ob Miklošičevem parku, po načrtih arhitekta Kocha.

Ciril Metod Koch je slovenski arhitekt in urbanist, se je rodil v Kranju, leta 1867. umrl pa je v Ljubljani 6. maja 1925. 

Arhitekturo je diplomiral na Dunaju, ustvarjal pa je največ v Ljubljani in Sloveniji.

Koch je bil eden glavnih predstavnikov secesije v Ljubljani in njegove palače, zgrajene po velikem ljubljanskem potresu, so narejene v tem slogu in jih je več kot 30.

Kip sedeče ženske na Kochovi palači ob Miklošičevem parku.

Zelena palača ob Miklošičevem parku, je bila zgrajena leta 1901. kot Pogačnikova hiša. Ob njej je še ena Kochova palača, Čudnova hiša, ki je vogalna in jo krasi stolp.

Pogačnikova in Čudnova hiša, postavljeni leta 1901. po načrtih Cirila Metoda Kocha.
Ena najlepših secesijskih palač v Ljubljani, na križišču Trdinove in Slovenske ceste.

Kochova palača (stanovanjska stavba Kmetske posojilnice) je bila postavljena leta 1907.

Danes osnovna šola Prule, ob Ljubljanici. Arhitekt Koch je zasnoval zgradbo, ki so jo postavili leta 1911. kot IV. mestna deška ljudska šola.
Kochova deška šola na Prulah z okrasjem, kot so obroči, lovorjevi venci, vpliv dunajske secesije.
Koch: Pogačnikova hiša na Cigaletovi ulici

Sorodno: Ljubljana in Plečnik

Grajski stolp

Znamenitosti Ljubljane: najvišja razgledna točka glavnega mesta Slovenije, razgledni stolp na Ljubljanskem gradu.

Grajski stolp na Ljubljanskem gradu so leta 1982. povišali za 1,2 metra.

Predhodnik današnjega razglednega stolpa, se je imenoval Stolp piskačev in je stal malo nižje. Ob 11. uri dopoldan in zvečer, so se na njem oglašali piskači s tremi pozavnami in rogom. (vir: Gremo v mesto)

Leta 1813. so Francozi Stolp piskačev porušili in postavili leseni, požarni stolp, ki je imel tudi stanovanje, v katerem je bival paznik in ob požaru v mestu takoj sprožil alarm. Kasneje so postavili zidan stolp. Današnji razgledni stolp so leta 1982. povišali za 1,2 metra in tako dobili najbolj oblegano turistično točko v Ljubljani. Do vrha vodi približno 133 stopnic z zmajčkovo podobo. Toliko sem jih naštela od grajskega dvorišča do vrha.

Na vrhu pa nas čaka mesto na dlani. Fantastičen razgled na Ljubljanico in staro mestno jedro, na Breg, znamenite ljubljanske stavbe pa vse do parka Tivoli. Jaz sem se na razgledni stolp odpravila na Prešernov dan in nastal je foto blog najlepšega mesta na svetu.

Zmajčkove stopnice v grajskem stolpu.
Pogled proti Nebotičniku in vse do parka Tivoli
Bežigrad
Grajsko dvorišče Ljubljanskega gradu
Pogled z Ljubljanskega gradu na Prešernov trg.
Krakovski nasip
Grajski stolp in kapela Sv.Jurija