Turistični slogan vabi v to lepo staro slovensko mesto ob Kamniški Bistrici. Kljub temu, da je Kamnik v naročju planin pa se pozna, da je tudi blizu Ljubljane, saj me je tudi tu pričakala megla, kar na moj fotoaparat ne učinkuje najbolje. Kar je, je.
Na začetku Šutne, nas na majhni vzpetini vabi grad Zaprice, v katerem domuje Medobčinski muzej Kamnika, zelo simpatične pa so tudi stare kašče pred gradom, ki so jih sem pripeljali iz Tuhinjske doline.
Grad Zaprice in obzidje z dvema stolpičema, je okoli leta 1550. postavil Jurij LambergStare kašče iz začetka 19. stoletja so pripeljali iz Tuhinjske doline.
Z gradu se odpravimo na sprehod po Šutni, mimo srednjeveških hiš, ki se držijo ena druge. Tu je tudi kamniška župnijska baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, s prostostoječim zvonikom, po zgledu Benetk. V bližini crkve je rojstna hiša generala Rudolfa Maistra, malo naprej, proti Malemu gradu je rojstna hiša slikarja Ivana Vavpotiča in hiša v kateri so živeli trije slovenski slikarji Matija, Anton in Maks Koželj. Potem pa smo že na Malem gradu.
Kamniška župnijska, baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja.Šutna, z značilnim srednjeveškim nizom hiš.Rojstna hiša generala Rudolfa Maistra na Šutni v Kamniku.Hiša v kateri je danes lekarna, je rojstna hiša slikarja Ivana Vavpotiča (21.2.1877), bil je tudi avtor prvih jugoslovanskih znamk. V hiši poleg pa so živeli trije slikarji Koželj. (Šutna,Kamnik)Na začetku Šutne je Sadnikarjev muzej.Park Evropa, kjer se konča Šutna in se začne vzpon na Mali grad.Pot na Mali grad.
Preden sem se odpravila na zimski sprehod po Tivoliju, sem se ustavila ob stavbi ljubljanske SNG Opera in balet, ki jo že nekaj časa obnavljajo. Čudovito palačo ljubljanske opere, kot smo jo poznali do zadnje obnove, so postavili leta 1892. po načrtih čeških arhitektov. Bogato pročelje krasijo jonski stebri, kiparsko okrasje, ki ga ti podpirajo pa je delo slovenskega kiparja Alojza Gangla, ki je bil rojen v Metliki, kjer so ob vhodu v Metliški grad postavili njegov doprsni kip.
Pročelje ljubljanske opere je znano tudi po kipih Alojza Gangla.
Stavbo že nekaj časa obnavljajo, tokrat po načrtih slovenskih arhitektov in na zunaj je videti, da so že kar precej daleč z obnovo. Obenem pa so h stari lepotici dozidali še prizidek v obliki steklene stolpnice. Tudi stavbo SNG Opera in balet lahko zdaj uvrstim v moj zapis pod naslovom Ljubljana v steklu.
Novi stekleni prizidek SNG Opera in balet v Ljubljani.
Staro in novo, z roko v roki. Zakaj pa ne, meni izgleda dobro. Lepo se dve različni obdobji Ljubljane najlepšega mesta, zlijeta v celoto.
Šolsko letalo nad ljubljansko opero.SNG Opera in balet, staro in novo, z roko v roki.
Tokrat se bomo sprhodili po Benetkah in si ogledali znamenito Markovo katedralo. Od tu jo bomo mahnili v sončno Toskano, do Trga čudes v Pisi. Obvezen je tudi ogled Vatikana in katedrale svetega Petra.
Bazilika sv. Marka v Benetkah (11. st.)Ves Minimundus je poln rož.
Vsi prihodki Minimundusa so namenjeni izključno avstrijskemu društvu Rešimo otroke – Koroška. To je dobrodelno društvo. S tem Minimundus pomaga mnogim otrokom in družinam, ki so pomoči potrebni. Še en dober razlog za obisk parka.
Trg čudes v Pisi, krstilnica, bazilika in poševni stolp.Grad Churburg (1253.) Južna Tirolska.Vatikan in katedrala sv. Petra.Zanimiv vodnjak v Minimundusu.Ukrasni čili.Lepota v rumenem
Po ogledu čudovite soteske Čepa, smo se odpravili proti Celovcu in se ustavili v Minimundusu. Tu je postavljeno 148 miniaturnih modelov znamenitosti iz celega sveta. Slogan Minimundusa: V enem dnevu okoli sveta. In res, tu lahko občuduješ znamenite zgradbe iz Azije, Avstralije, Amerike, največ jih je iz Evrope in seveda iz Avstrije.
V miniaturnem svetu ob Vrbskem jezeru, se lahko sprehodimo po Dunaju, mimo dvorca Belvedere, pa Štefanove katedrale, obiščemo grad Ostrovica in grad Porcia, pa grajski hrib v Gradcu.
Slovenija ima v Minimundusu dva predstavnika. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK, je tu novejša pridobitev parka, Blejski grad.
Znamenitosti Avstrije, Slovenije, Srbije in Češke republike, v Minimundusu.
Blejski grad v Minimundusu.
S področja naše prejšnje države, ima tu svojega predstavnika samo še Srbija. To je samostan Studenica iz 12. stoletja.
Na enodnevnem izletu v Tržaški zaliv, smo obiskali tudi grad Devin. Grad stoji na približno sto metrov visoki skali, okoli njega pa se vse do morja stopničasto raztezajo, čudoviti vrtovi. Ob lepem sončnem vremenu, ki nas je spremljalo, so bili cvetoči grmički, še lepši in v polnem razcvetu.
Trdnjava Šance je bila nekoč na Ljubljanskem gradu. Arheološko še ni dobro raziskana, vendar viri pravijo, da je bil kompleks celo večji od grajskega. Utrdba se je spuščala po grajskem pobočju vse do Rožne ulice, kjer je veliko pozneje naš pesnik France Prešeren pisal Sonetni venec, in Karlovških vrat.
Šance danes
Poleg velikega stolpa je bila čuvajnica, v kateri je stanoval čuvaj. Ta je moral celo noč stražiti zaradi sovražnih napadov in zaradi požarov, ki so bili v tistem času v Ljubljani kar pogosti.
Kdo je v trdnjavi Šance živel in kako se ne ve natančno, bila je pač narejena za obrambo ljubljanskega grada.
Danes so Šance, po zaslugi slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, namenjene sprostitvi, sprehodu in druženju ljudi, pa tudi njihovi hišni ljubljenčki so pogosti obiskovalci grajskega griča.
Tudi pasji mladič je obiskal Šance in se pošteno utrudil.
17. maja 2009 je Festival Ljubljana, ki upravlja z ljubljanskim gradom, priredil voden ogled grajskega podzemlja, seveda gre za Ljubljanski grad. Le kaj se skriva pod mogočnim gradom, kaj bomo videli in kaj doživeli?
Našo pot smo pričeli v nekdanjem varnostnem jarku pri peterokotnem stolpu, kjer je bil nekoč glavni vhod na grajsko dvorišče.
Tu nam je vodička povedala nekaj zgodovine grada:
12 st.pr.n.št. Žarna grobišča – najstarejše najdbe, ki govorijo o utrjeni naselbini na območju današnjega notranjega dvorišča.
1. st. n.št. Vojaška postojanka
11-12.st. Spanheimski grad (sprva lesen, nato še zidan).
15.st. Gradijo Friderikov grad. Zaradi turških vpadov so intenzivno gradili vojaške utrdbe. Grad je imel šest stražnih stolpov. Vhod je bil v že omenjenem Peterokotnem stolpu s sistemom dvižnega mostu.
1815. Kaznilnice, s krajšimi prekinitvami do leta 1945.
1905. Mestna občina Ljubljana odkupi Grad od države. Tedanji župan Ivan Hribar je že takrat prostore namenil kulturnim dejavnostim. Bil je tudi pobudnik za gradnjo električne vzpenjače na grad.
vodni zbiralnik
In če se vrnem h podnaslovu Kaj se skriva v grajskem podzemlju? Lahko rečem, da zelo malo in tisti, ki se niso udeležili tega vodenja niso prav nič zamudili. Veliko več zanimivih stvari skriva Ljubljanski grad nad zemljo v svojih sobanah in dvoranah.
Edina zanimiva stvar je bila vodni zbiralnik, v katerem se je zbirala deževnica.
V glavnem lahko vidimo iz kakšnih kamnin je grajski hrib zgrajen, sedaj so v podzemlju le še servisne službe, ki skrbijo za Grad.
Delček grajskega podzemlja, ki je trenutno odprt za oglede smo prehodili v desetih minutah, potem pa smo si z večjim veseljem ogledali nekatere dele gradu kot je Erazmov stolp, Stolp strelcev, Stanovsko dvorano, Palacij, Friderikov stolp kjer je bil zaprt tudi pisatelj Ivan Cankar.
V gradu Devin je v pritličju razstavljen ogromen ametist, ki naj bi bil star svojih 300 let in njegova bližina daje človeku moč, zato smo vsi po vrsti stegovali roke proti ametistu, da bi ja bili čim močnejši za nadaljnje življenjske preizkušnje.
Nekateri so takoj začutili spremembe, meni se ni zdelo, da ametist name kaj posebno vpliva. Če sem čisto resna, sem pa malo pobrskala za podatki o tem poldragem kamnu, z vijoličnimi kristali, ki je na pogled zelo lep. Vijolične barve je zaradi primesi železa in titana.
Kakšno moč ima ametist:
krepi imunski sistem, pomaga pri slabokrvnosti, uravnava krvni sladkor, ugodno deluje na srce in živčni sistem, ščiti pred škodljivimi sevanji in zunanjimi psihičnimi pritiski, spodbuja intuicijo, krepi spomin in voljo, vrača samozavest, osvobaja strah…
Grad Devin stoji na sto metrov visoki pečini ob Jadranskem morju, v Tržaškem zalivu. Njegovi začetki segajo v leto 1363. V začetku so bili njegovi lastniki oglejski patriarhi, ki so imeli sedež v Ogleju in tamkajšnji mogočni baziliki. Zadnji lastnik gradu je družina Turn und Taxis (Torre e Tasso), katerih potomci še danes živijo v gradu.
V lepem sončnem vremenu, kot je bil ob našem obisku, je na gradu pravi raj. Grad ima kar nekaj velikih teras od koder je enkraten razgled na Tržaški zaliv, vse do sosednjega pravljičnega gradu Miramare in do Trsta. Zelo lepo vzdrževan grad je v svojih treh nadstropjih poln dragocenosti in zgodovinskih eksponatov, ki so jih skozi stoletja uporabljali prebivalci gradu.
Družina je tudi velik podpornik kulture in na gradu Devin so bivali številni pesniki, pisatelji in glasbeniki. Med njimi naj bi bil tudi Dante Alighieri iz Firenc, prav gotovo pa je večkrat bil gost gradu Rainer Maria Rilke, ki je napisal tudi Devinske elegije. Po njem se imenuje tudi bližnja peš pot, ki poteka po pečini nad morjem vse do Sesljana, Rilkejeva pot.
Velja omeniti tudi čudovit vrt, ki obdaja Devinski grad in se stopničasto spusti skoraj do morske obale. Vsekakor pa bodo slike povedale veliko več.
Enodnevni izlet v Oglej, Gradež, grad Devin, jamo grotta Gigante in cerkev Monte Grisa.
Tržaški zaliv skriva veliko čudovitih znemenitosti o katerih se mi, v časih ko smo na veliko hodili tja po kavbojke in čevlje, še sanjalo ni. Pa saj jih ne skriva, velikodušno jih razkazuje obiskovalcem, le do njih se moramo zapeljati. In tako smo se na sončno in toplo aprilsko soboto odpravili na ogled le teh.
Prvi postanek je bil Oglej, mesto, ki so ga ustanovili Rimljani leta 181 pr. n.št., v 4. stoletju je postalo središče krščanske vere in sedež škofije, kamor je spadalo tudi veliko slovenskih krajev. Tu še vedno stoji lepo ohranjen rimski forum, mi pa smo si podrobno ogledali oglejsko baziliko, s čudovitim talnim mozaikom, ki se je ohranil že od 4. stoletja dalje.
Pot nas je vodila naprej do turističnega mesta Gradež ali po italijansko Grado, kjer smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali po morski cesti na otok Barbana, kjer stoji romarsko Marijino svetišče.
Marijino svetišče na otoku Barbana.Otok Barbana, morje, mir, lepota in spokojnost narave.Otok Barbana z romarskim Marijinim svetiščem.Gradež, letoviško mesto v Tržaškem zalivu.
Po krajšem postanku, smo se odpravili do gradu Devin, ki stoji na približno 100 metrov visoki pečini ob obali Jadranskega morja. Začetki tega mogočnega grada segajo v leto 1363. V začetku so bili njegovi lastniki oglejski patriarhi, nato avstrijski grofje, zadnji lastnik pa je družina Turn und Taxis in njeni potomci še danes živijo v gradu. Med drugim vodijo tudi mednarodno gimnazijo, ki se nahaja v gradu in, ki jo obiskujejo tudi nadarjeni mladi iz Slovenije. Ta družina je bila že od nekdaj velik podpornik in mecen kulture, zato so v grad zahajali ljudje, ki so zapisani tudi v svetovno zgodovino. Med njimi so bili: Liszt, D’Annunzio in pesnik Rilke, ki je napisal pesnitev Devinske elegije. V njegovo čast so od grada Devin pa skoraj do Sesljana, uredili približno 2 km dolgo sprehajalno pot na pečinah, nad Jadranskim morjem in se imenuje Rilkejeva pot.
grad DevinČudovit razgled z gradu na morje in Rilkejevo pot.Grad Devin je obdan s prelepim vrtom, ki se v serpentinah spušča skoraj do morja.Ena od številnih teras na gradu Devin s pogledom na morje.
Naslednja postaja je bila kraška jama Grotta gigante, ki je uradno največja kraška jama na svetu odprta za obiskovalce, toda 900 stopnic, ki vodijo v jamo in iz nje me ni ravno prepričal, da bi si jo ogledala pobliže.
Zadnja postaja pa je bila mogočna cerkevMonte Grisa, ki je zelo nenavadne oblike in od daleč ni videti kot cerkev. Stoji na vzpetini nad Trstom in z razgledne ploščadi ponuja čudovit razgled na Tržaški zaliv. Temeljni kamen so položili leta 1959, zgrajena pa je iz betona in stekla, v dveh nadstropjih. V spodnjem je Nižja cerkev, v zgornjem pa Višja cerkev z oltarjem in korom.
cerkev Monte Grisanotranjost cerkve z oltarjemnotranjost, beton in steklorazgledna ploščad pred c.Monte Grisa, pogled na Tržaški zaliv
Čudovit dan, enkraten izlet po Tržaškem zalivu in njegovih znamenitostih in zanimivostih. In ko se je sonce začelo poslavljati, smo se poslovili tudi mi in se veselo odpravili proti Ljubljani.
