Metelkova, mesto muzejev

Od stare avstro-ogerske vojašnice do mesta muzejev, kjer se staro in novo tesno prepleta.

Znak Evropske kulturne poti Sv. Martina Tourskega - Martinova pot.

 Ob Metelkovi cesti v Ljubljani, nastaja pravo malo muzejsko mesto. Etnografski muzej in Narodni muzej Slovenije sta tu že nekaj let. Pridružila se jima je še Kinoteka, ki ima tu muzejski oddelek in knjižnico. Ob lepem in toplem vremenu pa naj bi se tu predvajali kinotečni filmi na prostem. V nastajanju je Muzej sodobne umetnosti, kamor naj bi se preselila Moderna galerija, ki zdaj domuje na vhodu v mestni park Tivoli.

Staro vojašnico so zgradili med leti 1882. do 1895. za polk belgijskega kralja in je bil nekaj časa tu nastanjen. (dedi.si)

Danes so stare dvonadstropne zgradbe obnovili in jim dodali nove, moderne prizidke. V edini tronadstropni zgradbi domuje Etnografski muzej s stalnimi in občasnimi razstavami. Zadnjo nedeljo v mesecu je vstop prost, poteka pa tudi manjši sejem slovenskih rokodelskih mojstrov.

Etnografski muzej je tudi informativna točka za Martinovo pot. To je Evropska kulturna pot Sv. Martijna Tourskega, ki je simbol medsebojne delitve. Pot je dolga 1800 km. Začne se na Madžarskem, v Szombathelyju, rojstnem kraju Sv.Martina, gre skozi Ljubljano, Benetke in se konča v Franciji, v Toursu, kjer je Sv. Martin umrl. Septembra 2005. je bila pot razglašena za Veliko kulturno pot Sveta Evrope.

Etnografski muzej na Metelkovi 2, Ljubljana
Etnografski muzej, Narodni muzej Slovenije, na dvorišču naj bi nastala letna Kinoteka.
Nekoč stražarnica, danes tu urejajo informacijski center muzejskega kompleksa.
Stavbe ob Metelkovi, stražarnica, za njo zgradba za vojake. Danes je to upravna zgradba Etnografskega muzeja.
Vsako zadnjo nedeljo prireja Etnografski muzej sejem slovenskih rokodelcev, tudi lončarjev.
Eksponat v Etnografskem muzeju, zibelka iz leta 1890.
Narodni muzej Slovenije na Metelkovi 2, rekonstrukcija stare zgradbe in novi prizidek.
Muzej sodobne umetnosti Ljubljana v nastajanju.

V teh stavbah so bivali vojaki. Ob njih je tudi del, kjer so bili hlevi, skladišče in zapori. Ta del danes poznamo kot Metelkova mesto, ki so ga mladi vzeli pod svoje okrilje in tam prirejajo različne predstave. V nekdanjih zaporih pa je nastal enkraten hostel Celica, ki je poznan in cenjen tudi izven Slovenije.

Nekoč vojaški hlevi, danes mladinski center, Metelkova mesto.
Nekoč zapori, danes svetovno znan hostel Celica.

Še en kulturni del Ljubljane: Krakovski nasip

Turizem in prosti čas 2011

V Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, poteka sejem Turizem in prosti čas. Idej, za preživljanje prostega časa in izlete, ni manjkalo.

Jadrnica Montisolo, na sejmu Turizem in prosti čas. € 14.900,00

Od 27. do 30. januarja 2011. poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani sejem Turizem in prosti čas. Veliko zanimivosti nam ponuja in veliko idej za izlete v lepa mesta Slovenije, na podeželje, na morje ali v gore.

V delu kjer se predstavlja Slovenija, so na pokušino tudi kulinarični izdelki določenega kraja, različne potice, piškoti, kruh, siri in mesnine. Bogata ponudba.

Od tujih držav se predstavljajo: Srbija, Hrvaška, Črna Gora, Španija, Turčija in še nekatere.

Približuje se pustovanje, zato so sejem letos obiskali škoromati iz Podgrada, ki s svojo pisano opravo, prav tako kot kurenti na Ptuju, odganjajo zimo in oznanjajo pomlad.

Na sejmu se predstavlja tudi Veseli Janez. In kdo pa je zdaj to? To je turistični, dvonadstropni avtobus, ki bo popeljal turiste na ogled Ljubljane.  Danes sem imela to srečo, da sem se udeležila promocijske vožnje in celo v spremstvu škoromatov, ki so med ljubljančani zbudili veliko pozornosti.

Sejem vreden pozornosti in obiska.

Veseli Janez, turistični avtobus za ogled Ljubljane.
Škoromati pred slovenskim parlamentom.
Sejem Turizem in prosti čas je obiskal Martin Krpan, kobilce ni imel, je pa prišel s kufrom.
Piškoti se imenujejo gorenjske narcie in so prav tako dobri kot so lepi.
Dobrote iz Prekmurja.
Siri iz Bohinja.
Zvone Šeruga, slovenski adrenalinski popotnik, vabi na svoja popotovanja.

Izdelki iz lecta in kvašenega testa, oblikovalke Marine Lenček.
Obisk iz Lipice, dva simpatična ponija.

Podobno: Turizem in prosti čas 2010

Povezano: Umetnije iz lecta

Ljubljana in Plečnik

Na današnji dan,  mineva 139 let od rojstva slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je dodobra zaznamoval tudi slovensko glavno mesto. Prav je, da se spomnimo na arhitektovo življenje in delo.

Jože Plečnik se je rodil na današnji dan, 23. januarja 1872. v Ljubljani. V Gradcu se je sprva izučil za načrtovanje pohištva. Po uspešno končanem študiju arhitekture, je dobil štipendijo, s katero nekaj mesecev je potoval po Italiji in Franciji.

Jože Plečnik je ustvarjal na Dunaju, v Pragi, še največ njegovih stvaritev pa je v Ljubljani. Pot od Prešerca do botaničnega vrta, čez Ljubljanico na Ljubljanski grad, proti Bežigradu in Šiški. Povsod so Plečnikove cerkve, zgradbe, spomeniki ali pa manjši detajli na zgradbah.

Plečnik je v Ljubljani živel in delal v hiši, ki je imela s trnovsko cerkvijo skupno dvorišče, ki ga je delila ograja. Plečnik je bil dober prijatelj s trnovskim župnikom, to je bil veliki slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, zato sta ograjo odstranila. Tudi trnovska cerkev se ponaša z nekaj umetninami, ki jih je ustvaril mojster.

Hiša na Karunovi ulici v Ljubljani, kjer je živel in delal Jože Plečnik.
Plečnikov Trnovski most, edinstven v Evropi, eden redkih mostov na katerem rastejo drevesa.
Uršulinska gimnazija, zgrajena med leti 1939-1941. Danes gimnazija Jožeta Plečnika.
Plečnikova cerkev sv. Frančišek v Šiški je bila zgrajena med leti 1925-1930.
Plečnikova cerkev sv. Ciril in Metod, na Vodovodni cesti, oblečena v bršljan. (1933-1944)
Baragovo semenišče, danes je v zgradbi Mladinsko gledališče, Festivalna dvorana, Pionirski dom ...

Povezano: Od Tromostovja do zapornic

Nadaljevanje : Ljubljana in Plečnik 2.

Ljubljana, 15. januar 2011

Sredi zime, ko bi pričakovali sneg do kolen, smo imeli v Ljubljani čudovit pomladni dan in plus deset stopinj.

Hipodrom Stožice, Ljubljana

 

Nič se nisem pritoževala nad vremenom, vzela sem fotoaparat in se odpravila na sprehod, mimo stadiona Stožice, do ljubljanskega hipodroma.

Na hipodromu Stožice je zame vedno zanimivo in tu je tudi ogromno motivov za moj foto blog. Konji in kužki so glavni, najde se tudi kakšen maček, pa celo male koze so tu našle svoj dom.

Konji so bili navdušeni nad lepim, sončnim dnevom. Skoraj vsi so bili blatni od valjanja po blatni kopeli. Ampak vse za lepoto in dobro počutje. Čudovite živali so to.

Kaj misliš, a je že pomlad? Nee, saj je šele 15. januar.
Lepotica Ferera. Lepotno valjanje po pesku je pustilo sledi.
Juhu, sonček je tu.
Ferera v drncu
Malo dalmatinca in nekaj labradorca, to je prijazni kuža Jack.
Žalosten pogled, kratke tačke in dolga ušesa, to je on, basset
Tukaj je moje dvorišče, mladi šarplaninec na hipodromu
Daj igraj se z menoj. Šarplaninec in nemški ovčar
Ferera, hipodrom Stožice

Sorodno: Ljubljana, 3. januar 2011

Krakovski nasip

Ljubljana. Krakovski nasip, ob reki Ljubljanici, je postal nova galerija na prostem.

Krakovski nasip, ljubljanska galerija na prostem.

Krakovski nasip je v letu 2010. dobil novo preobleko. Uredili so sprehajališče ob Ljubljanici, ga tlakovali z lesom in postavili lesene klopi. Še en prostor za druženje.

Zdaj pa je Krakovski nasip postal še ena ljubljanska galerija na prostem, poleg tiste v parku Tivoli, na Jakopičevem sprehajališču. Trenutno si lahko ogledamo razstavo fotografij dveh fotografov, na temo arhitekt Jože Plečnik in njegovo ustvarjanje v Ljubljani.

Krakovski nasip, kot sprehajalna pot ob Ljubljanici, povezuje Breg in Trnovski pristan, od tu naprej je Špica, pa tudi do botaničnega vrta ni več daleč.

Krakovski nasip, razstava fotografij arhitekt Plečnik in njegove stvaritve v Ljubljani.
Krakovski nasip, zaključek Krakova, nekdaj predmestje Ljubljane.
Pogled na Trnovski pristan in čudovitega border collija
Krakovski nasip, sprehajališče med Ljubljanico in fotografijami Plečnikove Ljubljane.
Krakovska ulica, stari del Krakova.
Hiša, prva na levi, Krakovska 11, je rojstna hiša slovenskega slikarja Riharda Jakopiča.
Detajl hiše na Krakovski ulici v Ljubljani
V Krakovem je ohranjen tudi del obzidja antične Emone, Emonska ulica.
Na koncu Krakovskega nasipa se reka Gradaščica izliva v Ljubljanico. Tu se zelo rade zbirajo race.

 Povezano: Trnovski pristan

Ljubljana, 3. januar 2011

Ljubljana – znamenitosti mesta. Sprehod od Trga francoske revolucije do Starega trga.

Cerkev Marije Pomočnice - Križevniška c. Postavili so jo v letih 1714-1715. Načrt je izdelal beneški arhitekt Domenico Rossi.

Veseli december 2010. v Ljubljani, se je uspešno zaključil. Po silvestru je Ljubljana dva dneva preživela zavita v meglo, danes pa je posijalo sonce in čeprav je bil dan presej hladen, pri – 6 stopinjah, je bilo kar prijetno pohajkovati po našem lepem mestu.

Skoraj vsaka zgradba je mestna znamenitost. Poleg slovenskih arhitektov, so v preteklosti podobo mesta krojili tudi arhitekti iz Benetk, Dunaja, Gradca …

Turjaška palača na Gosposki 15. V njej ima prostore Mestni muzej Ljubljana.
Trg francoske revolucije. Spominski steber Napoleonovi Iliriji, je postavil arhitekt Plečnik.
NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, delo arhitekta Jožeta Plečnika.
Šentjakobski most
Ob Ljubljanici
Zgradba na Levstikovem trgu 1, je bila zgrajena 1901, arhitekt Max Fabiani je naredil načrt za secesijsko pročelje.
Stari trg preide v Gornji trg.

Podobno: Ljubljana, 27.11.2010

Novo leto 2011

Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2011.

Dobra Vila pred ljubljansko mestno hišo.

Začelo se je novo leto 2011. Naj bo srečno in zdravo, naj bo uspešno na privatnem in poslovnem področju. Dobra Vila je v veselem decembru pred ljubljansko mestno hišo izpolnjevala želje obiskovalcem. Izpolniti si jih moramo sami. Če si kaj želimo, si to tudi omogočimo.

V letu 2010. sem obiskala kar nekaj starih mestnih jeder po Sloveniji, kot je Kamnik, Škofja Loka, Novo mesto, Koper, Izola pa še kakšno. Tudi v 2011. želim nadaljevati z obiski.

Hišni ljubljenčki, psi, mački, pa konji in ostale živali. Imejmo jih radi, skrbimo zanje in ne poklanjajmo jih kot darilo. Če lahko, pomagajmo tudi tistim, ki so v zavetiščih, s sprehodi, posvojitvijo na daljavo ali pa s kakšnim prispevkom, v denarju ali hrani, dekah in povodcih ter posodicah. Prav vse bo prišlo prav.

Knjige. Zanimive družinske sage, dobre kriminalke, romani. Prava stvar za preživljanje prostega časa doma, ob morju, na počitnicah, povsod je neprecenljiv užitek.

Izleti. Kljub recesiji si lahko privoščimo izlet v bližnjo okolico, v bližnja mesta z vlakom, ki je ob vikendih in praznikih še cenejši.

In ne nazadnje moja Ljubljana. Lepo mesto, ki postaja še lepše, polna je znamenitosti, naravnih lepot kot sta Tivoli in botanični vrt, pa čudovita sprehajalna pot od Prešerca do botaničnega vrta. Zanimivih fotografskih motivov mi ne bo zmanjkalo.

SREČNO 2011

Ljubljana, Slovenija
Hotel Slon
 

Dedka Mraza je na Prešernovem trgu čakalo veliko ljudi. Sprevod Dedka Mraza na Starem trgu v Ljubljani

Gustav Mahler, skladatelj, je nekaj časa bival v Ljubljani, živel je v hiši na vogalu Mestnega trga in Stritarjeve ulice. Na pročelju hiše so postavili njegov doprsni kip.
Čudovit atrij ljubljanske mestne hiše
Izložba trgovine Loccitane na Mestnem trgu v Ljubljani
Veseli december 2010. na Mestnem trgu.

 Povezano: V Ljubljani je fajn

 

V Ljubljani je fajn

V Ljubljani je fajn, če vam prav je al ne, v Ljubljani je fajn, prepričajte se.

Nad mesto pada mrak in novoletna okrasitev se počasi prižiga.
Vodnjak na Novem trgu in pogled na praznični Breg.

Pod Ljubljanskim gradom

Atrij ljubljanske mestne hiše z novoletno jelko in baročnim vodnjakom iz 18. stoletja.
Novoletna jelka pred rojstno hišo Janeza Vajkarda Valvazorja in Stari trg.
Novoletna jelka na Mestnem trgu
Mladinska knjiga na Slovenski 29 v Ljubljani
Svetlobna zavesa skriva Ljubljanski grad
Ljubljanska Kresija

Povezano: Prednovoletna Ljubljana

Nadaljevanje: Novo leto 2011

Prednovoletna Ljubljana

V prednovoletni Ljubljani je ena od večjih atrakcij tudi prihod Dedka Mraza.

Dedek Mraz v Ljubljani.

Veseli december 2010 se bliža koncu. Še manj kot en teden in začelo se bo novo leto 2011. V zadnjem tednu starega leta, lahko v starem mestnem jedru Ljubljane srečamo Dedka Mraza, Dobra Vila nam lahko izpolni kakšno željo, ulično gledališče na mostu, glasbene prireditve in še pa še.

Sprevod Dedka Mraza se prične ob 17. uri na prazničnem Bregu. Od tu gre čez Šuštarski most, kjer je postanek, nato po Starem trgu do Mestnega trga, tudi tu se sprevod ustavi, nato pa po Stritarjevi ulici na Prešernov trg, kjer je krajši program. Zanimivo za otroke pa tudi odraslim je kar zabavno.

Ob 17. uri pred ljubljansko mestno hišo izpolnjuje želje Dobra Vila. V atriju mestne hiše pa so na ogled malo nenavadne jaslice, zanimive a drugačne od jaslic pri frančiškanih.

Ob 19. uri je zabavno na novem Mesarskem mostu. Ulično gledališče na mostu, Ana Mraz in nastopi klovnov, artistov, lutkarjev  pa še kaj se bo našlo.

Tudi za glasbo je Ljubljana poskrbela. Vse do silvestra bo glasbeni program potekal na Prešernovem trgu, Pogačarjevem trgu in na Novem trgu. Silvestrovanje pa bo še na Trgu francoske revolucije in na Mestnem trgu.

Ni kaj, prav za vsakega nekaj. Ljubljana je res lepo mesto, kjer se vedno kaj dogaja.

Dedek Mraz s svojimi pomagači na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Dedek Mraz se je v Ljubljano pripeljal v kočiji.
V kočijo Dedka Mraza sta bila vprežena dva lepa lipicanca.
Otroci, ste bili kaj pridni letos? je bilo najpogostejše vprašanje Dedka Mraza.
Dobra vila pred ljubljansko mestno hišo izpolnjuje male želje, malim obiskovalcem.
Mestni trg v Ljubljani
Ciril Metodov trg in meščana v oblačilih iz 19. stoletja.
Galaksija, del božično novoletne okrasitve Ljubljane
Del decemberske okrasitve Ljubljane na Stritarjevi ulici.
Pod trančo in Čevljarski most
Atrij ljubljanske mestne hiše
Prešernov trg, središče dogajanja veselega decembra 2010

Povezano: Veseli december 2010

Nadaljevanje: V Ljubljani je fajn

Jaslice pri frančiškanih

V veselem decembru si vsekakor velja ogledati božične jaslice, ki jih vsako leto postavijo frančiškani v svoji cerkvi na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Jaslice v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.

Najbolj prepoznavna cerkev v Ljubljani je rdeča cerkev Marijinega oznanenja, ki dominira na Prešernovem trgu. Velika znamenitost cerkve je baročni oltar znanega kiparja Francesca Robbe.

Pred znamenitim baročnim oltarjem, frančiškani vsako leto, v času veselega decembra,  postavijo velike in zelo obiskane božične jaslice. Po ogledu praznične Ljubljane in vseh stojnic z darili in kuhančkom, ki so postavljene ob Ljubljanici vse do prazničnega Brega, si vsekakor velja ogledati tudi jaslice v frančiškanski cerkvi.

 

 

Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenja na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Povezano: Praznična Ljubljana

Nadaljevanje: Prednovoletna Ljubljana