Velika pridobitev živalskega vrta v Ljubljani je vsekakor rojstvo dveh samčkov perzijskega leoparda. ZOO je dobil tudi kar nekaj mini opic sajmiri in novo večje bivališče zanje. Glavna zvezda pa je še vedno morski lev Kalle, ki s svojim nastopom zabava obiskovalce.
Imela sem veliko srečo, da so se mali leopardi ravno ob mojem obisku odločili za igro in so bili zunaj. Slikanje je nemogoče, saj so okoli ograde postavili dvojno zaščitno mrežo in zopet me je spremljala sreča, ker se je mali leopard odločil za plezanje po mreži.
Od zadnjega obiska je v živalskem vrtu kar nekaj novosti. Dobili so male opice sajmiri in novo bivališče zanje, ob ribniku pa je nova razgledna ploščad. Čeprav je zima je večina živali ob sončnem vremenu zunaj. Tako sta se tigra v novem zaklonišču nastavljala soncu.
Lep jesenski dan se je naredil v Ljubljani. Po jutranji megli, je zasijalo sonce in odpravili smo se na ljubljansko sprehajalno pot ob Ljubljanici. Začeli smo na Prešernovem trgu, ali Prešercu kot mu pravi mladina.
Čez Plečnikovo Tromostovje, po Cankarjevem nabrežju, ob prehodu na Gallusovo nabrežje je nastala še tale fotografija ljubljanskega grada.
Danes je bilo na tej moji poti vse polno mladih slikarjev, vse do Trnovskega pristana so se razporedili in pridno risali Ljubljano. Govorili so francosko in očitno bodo lepoto našega mesta razstavili tudi v Franciji.
Od aprila do oktobra prireja Mestni muzej Ljubljana voden ogled arheološkega parka Emonska hiša. Letošnjega zadnjega ogleda sem se udeležila tudi sama in na moje presenečenje, sem bila edina. Kljub temu sva z gospo Ireno naredili lep in zanimiv sprehod po antični Ljubljani.
Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.
Potep po Emoni se prične pri Križankah, kjer je pri vhodu v Križevniško cerkev vzidana spolija, to je vzidan zgodovinski spomenik, Kantijeve družine, ustanoviteljice Emone. Tu kjer je danes spomenik Iliriji, na trgu francoske revolucije, so bila emonska vrata in obzidje, ki mu je arhitekt Plečnik lepo sledil pri ustvarjanju aleje slovenskih skladateljev in jezikoslovcev.
Emonski zid, današnje Krakovo.
V Krakovem je emonski zid lepo ohranjen. Če gremo naravnost, pridemo do trnovske cerkve in naprej do Trnovskega pristana, naša pot pa nas vodi na desno, do ostankov emonske hiše, na Mirju številka 4.
Ob arheološkem parku stoji hiša, v kateri je živel oče slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. Na tem mestu je gojil zelje in kar dolgo se mu je reklo Jakopičev vrt.
Izkopavanja leta 1963. so odkrila stanovanjsko zgradbo s konca četrtega in začetka petega stoletja, ki si jo lahko ogledamo.
Predvidevajo, da je tu živela premožna in ugledna rimska družina, kajti hiša je imela talno ogrevanje, kvalitetno stavbno opremo in mozaike.
Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.Talno ogrevanje emonske hiše. Mozaik, značilna obroba.Drobno tlakovanjeArheološki park Emonska hiša.
Otroški bazar, ki se je nedavno odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bil velika atrakcija za otroke, mladino pa tudi za nas malo manj mlade se je marsikaj našlo.
Ker je na otroškem bazarju nastopalo kar precej živali, je bilo zame že pravi mali raj.
Policisti so pripeljali dva čudovita lipicanca, ki sta se pustila božati obiskovalcem, pa celo kopita so lahko nekateri pregledali, če so v redu.
Krona prireditve pa so bili psi vseh pasem in velikosti, kar je zame, ki sem na skoraj vsaki pasji procesiji še najbolj zanimivo. Pokazat so se prišli psi reševalci s svojimi vodniki.
Reševalka Tačka
Tačka je mešanka, ki jo je njen vodnik našel, ko je sama tavala okoli. Odpeljal jo je v zavetišče, toda čez čas se je vrnil ponjo in jo posvojil. Očitno je bila ljubezen na prvi pogled. Zdaj pridno trenirata v ekipi reševalcev.
Reševalec Tay - boksar, ki je z veseljem vsakega, ki je imel pet minut časa, pošteno poslinil.
Prišle so tudi Tačke pomagačke. Kužki iz skupine terapevtskih psov, ki so se predstavili tudi na januarski mednarodni razstavi psov. Prišla je maltežanka Lili, na kateri sem preizkusila njene terapevtske sposobnosti. Lahko povem, da delujejo sto procentov, če ne še več. Nežna psička se stisne h tebi in “čohanje”, ki sledi je v obojestransko zadovoljstvo.
Tačka pomagačka, maltežanka Lili.Še ena Tačka pomagačka, škotska ovčarka.
Na bazarju je bil najmanjši kuža Jack Russell, trimesečna samička Nike, največji pes pa je bila nemška doga, samec Gucci, ki je že s svojo pojavo požel veliko zanimanja.
Nemška doga GucciJack Russell, trimesečna psička Nike.
Ljubljana je danes pričakala slovensko reprezentanco v košarki, s katero je prejšnji teden dihala, se jezila, živčke kravžala in se veselila vsa Slovenija. Evropsko prvenstvo v košarki 2009 se je odvijalo v Varšavi in še nekaterih mestih na Poljskem. Čeprav je kazalo, da ima Slovenija vse možnosti za medaljo, se to kot vemo za en sam ubogi košek ni uresničilo in pristali smo na najbolj nehvaležnem četrtem mestu.
Toda kljub temu, smo ljubljančani z našim županom Zoranom Jankovičem na čelu, slovenske košarkarje sprejeli evforično in zadovoljni s tem kar so naredili, saj je to do zdaj najboljši rezultat naših košarkarjev v samostojni Sloveniji.
Selektor slovenske reprezentance, Jure Zdovc je bil kljub nasmešku, vidno utrujen.
Naj povem še to, da je Ljubljana naredila slavnostni oder kar v samem centru mesta, na Slovenski cesti. Ta je bila za promet zaprta že v največji prometni konici, zato si lahko predstavljamo kakšna je bila hitrost prometa po obvoznih ulicah.
Košarkarji so dobili spominska darila in se ob tem tudi zahvalili za tako dober sprejem na ljubljanskih ulicah. Največ navdušenja so poželi naš super center Erazem Lorbek, pa hitri in učinkoviti Jaka Lakovič in seveda selektor naše reprezentance in bivši odličen košarkar Jure Zdovc.
Po kratki predstavitvi so se naši fantje poslovili, toda preden so prišli do svojega avtobusa, so morali dati še nešteto avtogramov in pozirati tudi nam amaterskim fotografom, kajti tisti profesionalni so si zagotovili prostor kar na odru.
Fantje so obljubili, če se zopet zberejo v taki zasedbi, jim naslednjič medalja ne uide.
Matjaž SmodišErazem Lorbek, naš super center, je z odra nekomu zavzeto mahal.Jaka Lakovič, ni hiter samo na parketu, ampak tudi med oboževalci. Uspelo mi je narediti samo eno fotografijo na kateri je Jaka.Primož Brezec je izstopal iz množice kot svetilnik, ni ga bilo težko poslikati. Z veseljem je otrokom delil avtograme in poziral.Naš poškodovani as, Goran Dragič.Boštjan Nachbar je z veseljem poziral tudi s svojim dekletom.Ob vsej evforiji, gneči, glasni glasbi in vpitju, sta dva možakarja mirno sedela v središču dogajanja in prebirala časopis in jedilni list.Mi smo slikali košarkarje, oni pa nas. Boštjan Nachbar je poslikal dogajanje pod odrom za spomin.
Špica je del ob Ljubljanici, med Trnovskim pristanom in novim mostom, ki nas pripelje v Botanični vrt. Tukaj je bilo nekoč ljubljansko kopališče in naša ljubljanska mestna hiša obljublja, da bo Špica zopet postala to kar je že bila. Čudovit prostor za preživljanje prostega časa.
Ob teh lepih in toplih poletnih dnevih je na Špici zelo živahno. Razen tega, da se nihče ne kopa, pa ljudje posedajo na bregu, ob plavajočih kavarnicah, se družijo, kartajo ali pa berejo, pijejo kavo ali pivo ter se mastijo s “čevapi” in podobno hrano.
Nekateri se ob urejenih bregovih Ljubljanice samo sprehajajo. Ljudje, kužki, mali in veliki, vseh je dovolj. V reki mirno in spokojno plavajo cele jate račk. Res je lepo v tej naši Ljubljani.
V Ljubljanici je veliko račk.Plavajoče kavarnice na Ljubljanici.Sprehajalne poti ob Ljubljanici.
Kljub poletni avgustovski vročini, v Ljubljani 30 stopinj, pa je v parku Tivoli, tudi sredi dneva, kar živahno.
Ob tivolskem ribniku imamo ves vikend, Knjižnico pod krošnjami. Lahko beremo knjige za odrasle, otroške knjige ali pa revije. V udobnem stolčku, v senci košatega drevesa, iz slasčičarne, ki je poleg pa si prinesemo še kavo. Nebesa.
Vrtnarji so poskrbeli, da je park posejan z živobarvnimi rožami. Ponekod se zdi, kot bi gledali dolg pisan tepih. V senci dreves ljudje poležavajo, berejo, kartajo, seveda so marsikje poleg, tudi hišni ljubljenčki. Pravi božji dar je tale naš park Tivoli, samo lučaj stran od centra mesta toliko lepe narave in vse pohvale ljudem, ki skrbijo za njegovo urejenost.
Edvard Kocbek vsak dan uživa ob lepem razgledu na cvetoče razkošje.Knjižnica pod krošnjami, Tivoli, ob ribniku.Cvetoče "polje" v parku Tivoli.Tivoli
Ljubljana ima nešteto zgradb, cerkva, trgov in spomenikov, ki so jih naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ali pa jih je mojster samo preuredil in kaj dodal. Te so v glavnem raztresene po celem mestu in okolici. Ena taka bolj strnjena “Plečnikova pot”, med že prej omenjenimi v Centru in Šiški, je tudi v občini Bežigrad.
Po sledi vodnika, Jože Plečnik v Ljubljani, se Plečnikova pot proti Bežigradu začne na meji med občino Center in Bežigrad, z zgradbo Vzajemne zavarovalnice, danes Zavarovalnica Triglav. Postavljena je bila med leti 1928. do 1930. V spodnjih nadstropjih, so bili prvotno predvideni poslovni prostori, v zgornjih pa stanovanja.
Zavarovalnica Triglav
Pot se nadaljuje mimo Gospodarskega razstavišča, do Baragovega semenišča, danes Akademski kolegij, Pionirski dom, Festivalna dvorana in Mladinsko gledališče. Plečnik je leta 1936. naredil načrte za semenišče, ki ga je vodja zidave, po lastni presoji, delno spremenil. Zaradi tega, se je tudi odpovedal avtorstvu.
Baragovo semenišče, danes v njem domujejo: Pionirski dom, Festivalna dvorana, Mladinsko gledališče.
Navje, na prostoru kjer je bilo nekoč ljubljansko pokopališče, je Plečnik uredil prostor za spominski park znamenitih Slovencev.
Navje, spominski park znamenitih Slovencev.
Cerkev sv. Cirila in Metoda, na Kuzmičevi 6, je bila postavljena med leti 1933/34. kot prizidek stari cerkvi sv. Krištofa. Kasneje je Plečnik oblikoval tudi cerkvene orgle in drugo opremo. Obe cerkvi so leta 1958 podrli, Plečnikov asistent Anton Bitenc pa je zopet postavil prizidek in zvonik.
Cerkev sv. Cirila in Metoda
Stadion Bežigrad, ki je trenutno v, milo rečeno, zelo slabem stanju, je Plečnik zasnoval leta 1923. za telovadno društvo Orli.
Po sledi Plečnika in vodnika Jože Plečnik v Ljubljani, tokrat iz centra mesta, skozi park Tivoli v Šiško.
Pot začnemo pri gimnaziji Jožeta Plečnika, nekoč Uršulinska gimnazija, ki jo je arhitekt preuredil med leti 1939 do 47. Učilnice je obrnil proti trgu, širok hodnik, ki je služil tudi za prireditve pa na ulično stran.
Gimnazija Jožeta Plečnika.
Na poti proti Tivoliju, se ustavimo na Beethovnovi ulici 10. V zgradbi je danes Ustavno sodišče RS, nekoč pa je bila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. H obstoječi hiši, je Plečnik dozidal stopnišče, preuredil prostore v prvem nadstropju in v podstrešju.
Ustavno sodišče RS
Park Tivoli. Od številnih zamisli, ki jih je Plečnik imel za ljubljanski park, se je ohranilo le današnje Jakopičevo sprehajališče, z vrsto svetilk na kamnitih stebrih in pa manjši trikotni park namenjen otrokom.
Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju.
Ogled nadaljujemo proti Šiški in se ustavimo pri cerkvi sv. Jerneja, ki jo ljubljančani najbolj poznamo kot Stara cerkev. To čudovito cerkvico, katere rojstvo sega v leto 1370, je Plečnik obnovil med med leti 1933 do 38. Ob cerkvi je uredil še stopnišče.
Cerkev sv. Jerneja v Ljubljani (Stara cerkev)
Cerkev sv. Frančiška Asiškega, na Černetovi 20 v Šiški, predstavlja Plečnikovo največjo cerkev. Zgradili so jo med leti 1924 do 31.
Cerkev sv. Frančiška Asiškega, največja Plečnikova cerkev.
Plečnikova pot v Šiško se konča pri osnovni šoli Valentina Vodnika. Šolo so zgradili leta 1928/29. Ima pet metrov široke hodnike, ki so jih uporabljali tudi za prireditve. Načrt je v Plečnikovi šoli risal Emil Navinšek.
Po sledi Plečnika, nas vodnik Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji, v tretjem poglavju, vodi od Tromostovja do zapornic na Ljubljanici, pri razpadajoči Cukrarni.
Tromostovje, ki ga je Plečnik postavil med leti 1929. in 1932., namesto prejšnjega, ozkega Frančiškanskega mostu. Na začetku ljubljanskih tržnic stoji paviljon cvetličarne. Vse od Tromostovja pa do Zmajskega mosta, se ob Ljubljanici razteza dolg niz, sestavljen iz paviljona, stebrne lope in templja, kar vse skupaj predstavlja Plečnikove tržnice.
Tromostovje, povezuje stari in novi del LjubljanePlečnikove tržnicePlečnik je uredil trg med stolnico, semeniščem in škofijo.
Odpravimo se čez Vodnikov trg, na ljubljanski tržnici kupimo sveže sadje in se sprehodimo do ozke dolge stavbe, ki ima obliko likalnika, zato se že od nekdaj imenuje Peglezen.
Peglezen, postavljen med leti 1932 in 1934.Cerkev sv. Jožefa. Leta 1922 je Plečnik v cerkvi uredil kapelo, dve leti pozneje pa je postavil še prižnico. Šele leta 1940. pa so zbrali dovolj prostovoljnih prispevkov, da so lahko postavili glavni oltar.Zapornica na Ljubljanici je bila zgrajena med leti 1933 do 1939.
