Na današnji dan, ko praznujemo Dan zmage in Dan Evrope, smo v Ljubljani proslavili tudi z ogledom novega Športno trgovskega parka, ki nastaja v Stožicah.
Imeli smo dan odprtih vrat, kjer smo si lahko ogledali notranjost športne dvorane in pa naš slavni nogometni stadion Stožice.
Tako smo se v nedeljo popoldan zbrali v kar precejšnjem številu, skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem vred, ogledali nastajajoči kompleks. Kar smo videli, je enkratno in tudi odzivi ljudi so bili pozitivni. Ko bo vse končano in urejeno, bo to za Ljubljano pa tudi za Slovenijo velika in dobrodošla pridobitev.
Večnamenska športna dvorana v Stožicah.Notranjost športne dvorane v Stožicah. Dvorana bo lahko sprejela 12.500 ljudi.Nogometni stadion Stožice v Ljubljani lahko sprejme 16.000 ljudi.Nogometni stadion StožiceGlavni vhod na stadion Stožice, v smeri obvoznice.Tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič je prišel na Dan odprtih vrat, na stadion Stožice.Stadion Stožice ob Vojkovi ulici, Ljubljana-Bežigrad.Športno trgovski park v Stožicah ima pod zemljo kar tri nadstropja.
Botanični vrt v Ljubljani, čudovit prostor za sprehod in občudovanje narave, ki je vsak dan malo drugačna.
ameriški javor
Pomlad je prišla, sicer je šele na začetku, toda narava počasi dobiva nove barve.
Nazadnje sem bila v botaničnem vrtu oktobra, ko je bil vrt odet v jesenske barve.
Danes so cvetele travniške pomladanske rože kot so trobentice, kronce, zvončki pa tudi podlesna vetrnica.
Od rož se je razcvetel jeglič, pljučnik, narcise, rumeni dren, magnolija pa je vsa v popkih in še nekaj dni pa se bo pokazala v vsej svoji lepoti.
magnolija v popkuameriški javor z mogočnim deblom in nežnimi srebrnimi listirumeni drenjegličpljučniknarcisepodlesna vetrnicazlati prinašalec Oro v botaničnem vrtu
Nekaj novih fotografij gradnje stadiona v Stožicah oziroma celotnega kompleksa, ki nastaja nedaleč od hipodroma Stožice.
Zlati prinašačec si ogleduje gradnjo stadiona v Stožicah.
Ob bodočem Športnem parku Ljubljana, kot naj bi ga poimenovali, poteka tudi sprehajalna Pot spominov in tovarištva, kjer ob lepem vremenu mrgoli sprehajalcev, tekačev in hišnih ljubljenčkov. Vsi našteti so pot “prestavili” h zaščitni ograji gradbišča, kajti prav vsak se vsaj za trenutek ustavi ob ograji in si ogleda kako poteka gradnja novega stadiona v Ljubljani.
Skoraj vsak sprehajalec se ustavi ob zaščitni ograji in si ogleda potek gradnje stadiona v Stožicah.
Stadion Stožice kar hitro dobiva končno obliko, saj se konec junija, ko naj bi odigrali otvoritveno nogometno tekmo, naglo bliža. Ob nogometnem stadionu istočasno gradijo tudi trgovski center in pomožni stadion. Ob vsem tem pa nam obljubljajo tudi park in sprehajalne površine. Vsekakor lepa in velika pridobitev za Ljubljano.
Gradnja trgovskega dela ob stadionu v Stožicah.Stadion v StožicahStadion v Stožicah stoji ob Vojkovi cesti, športni park pa se razteza vse do Novih Jarš.Od stadiona v Stožicah je do hipodroma le par sto metrov.
Pod okriljem Botaničnega vrta Ljubljana, ki prav letos praznuje 200-letnico ustanovitve, so v ljubljanskem parku Tivoli uredili čudovit rastlinjak.
Rastlinjak se nahaja v bližini tivolskega ribnika in v teh dneh, ko je bela Ljubljana še vedno prekrita s snegom, je pogled na zelene in cvetoče rastline pravi balzam za oči.
V rastlinjaku je največ tropskih rastlin, imajo pa tudi vedno zanimive mesojedke, ki s hlastanjem za mušicami kompenzirajo premalo pridobljeno hrano iz revnih tal na katerih najpogosteje rastejo.
Trenutno imajo v rastlinjaku vedno čudovite in v različnih barvah cvetoče orhideje.
Rumena orhideja
Nekatere rastline je možno v rastlinjaku tudi kupiti. Začasni odpiralni čas je od 11. do 17. ure v torek, sredo in četrtek; od 11. do 15. ure v soboto in nedeljo. Vstop je prost. Za delavnice, ki jih tu prirejajo pa je potrebno nekaj € plačati. V poletnih dneh se bo odpiralni čas spreminjal in najbolje je, da ga preverimo na spletni strani botanični-vrt.si.
Orhideja v belemPinki orhidejaHibiskusmesojedkaMedinila je doma na Filipinih.Lepo urejen rastlinjak poleg tivolskega ribnika.
Na pustno soboto so prišle na ljubljanski Prešernov trg pustne maske z vseh vetrov, od znamenitih kurentov do še bolj znamenitih beneških mask.
Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo.
Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo in v veliki meri jim je uspelo saj smo v še vedno zasneženi Beli Ljubljani po zelo dolgem času dočakali tudi sonce.
Lepa sončna pustna sobota je na Prešernov trg privabila številne gledalce, ki smo si lahko ogledali pustno povorko.
Po mojem mnenju je bila glavna atrakcija povorke skupina podgorskih kurentov, ki so plesali, noreli, zvonili s svojimi zvonovi in poskusili dobiti čim več robčkov od deklet, kar prinaša srečo v ljubezni. Papirnati robčki niso prišli v poštev, kot je povedal njihov vodja, ker bi bila v tem primeru tudi ljubezen papirnata.
Skupina podgorskih kurentov prihaja na Prešernov trg v Ljubljani.Tudi Ljubljanski grad je maškara, pustna očala mu zelo pristajajo.Pustno rajanje pred frančiškansko cerkvijo.
Kar precej maškar je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške. Prijetno pa me je presenetila skupina iz Benetk. Znamenite beneške maske smo lahko občudovali kar sredi Ljubljane.
Skupina beneških mask v Ljubljani.Beneške maskeHudički so prodajali pustne krofe, da bomo lepi in okrogli.
V okviru sejma Turizem in prosti čas, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstavili tudi plovila, jahte in jahtice, ki smo si jih lahko ogledali od zunaj in znotraj in za večino od nas bo pri tem tudi ostalo.
Salon plovil na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani.
Na navtičnem salonu so pripravili tudi različna predavanja na temo plovil in jadranja. Društvo za opazovanje delfinov pa je predvajalo zanimive filme o življenju delfinov v slovenskem morju.
Glavna atrakcija salona pa so vsekakor jahte in jahtice, mali in veliki gliserji, jadrnice pa tudi čolni za malo plitkejše žepe.
Sejem Turizem in prosti čas ter Salon plovil, v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, od 21. do 24. januarja 2010.
Dobrote iz Slovenije: orehova in pehtranova potica.
Na sejmu Turizem in prosti čas, ki se v teh zimskih dneh odvija v beli Ljubljani, je bilo danes zelo pestro in živahno.
Predstavili so se ralični kraji naše lepe Slovenije. Predstavili so ponudbo svojega kraja: kulturne in naravne znamenitosti, kulinariko in pesmi ter plese svojega kraja.
Dobrote iz Slovenije, janeževi upognjenci.
Po mojem mnenju so največ zanimanja požele stojnice, ki so ponujale tudi pokušino kulinaričnih dobrot, od sladkih kolačev in potic, ki so tudi mene prevzele, pa do različnih mesnih izdelkov, kruha in vina, ki se prideluje v različnih slovenskih pokrajinah.
Srce Slovenije: med Ljubljano in Kamniškimi planinami, med griči Dolenjske in ravnicami Posavja
Na sejmu Turizem in prosti čas se predstavljajo, če omenim samo majhen delček: Bela krajina, slovenska naravna zdravilišča, zeleni Kras, čebelarji, stara slovenska mesta kot so Ptuj, Kamnik in Škofja Loka … in še in še.
Od tujih ponudnikov so tu Turčija, Španija, Grčija, Srbija, Hrvaška in Makedonija.
Naše tradicionalne počitniške in izletniške destinacije.
Nekaj nove ponudbe sem opazila na razstavnem prostoru Srbije, kjer so nam pokazali, da v Srbiji ni samo Beograd temveč imajo tudi na jugu države lepa in zanimiva mesta.
Niš, carsko mesto. Predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas.
Tokrat so nam predstavili carsko mesto Niš, kjer se je leta 280 n.št. rodil Konstantin Veliki.
Nekatere od številnih znamenitosti Niša: Niška trdnjava, rimsko kopališče, rimski lapidarij, Bali Begova džamija in še marsikaj kar je vredno ogleda in obiska. Seveda pa so tu tudi znamenite kafane s svojo kulinarično ponudbo, ki jo nikakor nesmemo zamuditi.
Razstava psov CACIB Ljubljana in sejem Turizem in prosti čas, sta dve prireditvi na Gospodarskem razstavišču, ki ju vsako leto obiščem in me nikoli ne razočarata. Odšla sem domov s polnimi vrečkami katalogov in prospektov in verjamem, da mi v letošnjem letu ne bo prav nič dolgčas.
Da se bliža pustni čas, so nas na sejmu Turizem in prosti čas, opozorili znameniti kurenti s Ptuja.
Preden sem se odpravila na zimski sprehod po Tivoliju, sem se ustavila ob stavbi ljubljanske SNG Opera in balet, ki jo že nekaj časa obnavljajo. Čudovito palačo ljubljanske opere, kot smo jo poznali do zadnje obnove, so postavili leta 1892. po načrtih čeških arhitektov. Bogato pročelje krasijo jonski stebri, kiparsko okrasje, ki ga ti podpirajo pa je delo slovenskega kiparja Alojza Gangla, ki je bil rojen v Metliki, kjer so ob vhodu v Metliški grad postavili njegov doprsni kip.
Pročelje ljubljanske opere je znano tudi po kipih Alojza Gangla.
Stavbo že nekaj časa obnavljajo, tokrat po načrtih slovenskih arhitektov in na zunaj je videti, da so že kar precej daleč z obnovo. Obenem pa so h stari lepotici dozidali še prizidek v obliki steklene stolpnice. Tudi stavbo SNG Opera in balet lahko zdaj uvrstim v moj zapis pod naslovom Ljubljana v steklu.
Novi stekleni prizidek SNG Opera in balet v Ljubljani.
Staro in novo, z roko v roki. Zakaj pa ne, meni izgleda dobro. Lepo se dve različni obdobji Ljubljane najlepšega mesta, zlijeta v celoto.
Šolsko letalo nad ljubljansko opero.SNG Opera in balet, staro in novo, z roko v roki.
Po meglenih in deževnih novoletnih praznikih, se je danes naredil neverjeten dan. Sonce in modro nebo brez oblakov. Ni ga boljšega zdravnika kot je sonce in to smo danes v beli Ljubljani in v drugih delih naše lepe Slovenije pošteno izkoristili.
Seveda je lepši Tivoli poleti, toda tak dan kot je bil danes, ga je naredil prav tako lepega. Na plano je zvabil številne sprehajalce in hišne ljubljenčke, ki so veselo tekali po travnikih. Danes smo si pošteno napolnili baterije.
Nebo nad Tivolijem je bilo danes brez oblačka.
Tivoli, zimski drevored.
V Tivoliju je urejen rastlinjak, ki deluje pod okriljem Botaničnega vrta Ljubljana.Tivolski ribnikTivolski rastlinjakJaz in naključni hišni ljubljenček pred nabito polno čolnarno.
Zadnji obisk živalskega vrta v Ljubljani, mi bo prav gotovo za vedno ostal v lepem spominu, kajti ne zgodi se prav pogosto, da se pred tabo igrata dva mladiča perzijskega leoparda s svojo mamo.
Bivališče perzijskih leopardov so obdali še z dodatno debelo mrežo, vse za zaščito živali. Če bi mamo leopardko obiskovalci preveč vznemirili, bi lahko mladiča zapustila in jih ne bi več hranila.
Kljub temu pa bi v živalskem vrtu lahko omogočili kakšen kot iz katerega bi lahko naredili pošteno sliko. Na mojo srečo se je mali leopard preizkusil tudi v plezanju po mreži in tako sem ga saj približno ujela v fotoaparat. Tudi obiskovalcev bi bilo več in leopardi bi kar sami zaslužili za novo ogrado, ker ta je milo rečeno za aktivne leoparde precej premajhna.
Perzijski leopard je ogrožena živalska vrsta v svetu. Dva mladiča, ki sta se skotila v letošnjem letu v Ljubljani, sta dva od samo 13-ih mladičev v Evropi. Zato so živalski vrtovi in nacionalni parki tisti, ki pomagajo da določena živalska vrsta ne izumre. Upam, da se to perzijskemu leopardu ne bo zgodilo, ker je en velik, čudovit maček.
Tole plezanje je pa zelo naporno.
Dvojna zaščitna mreža ščiti družino pred nadležnimi obiskovalci.
Povezano:
Sorodno:
