Agatha Christie, Nevarnost v hiši na koncu

Še ena odlična kriminalka izpod peresa Agathe Christie.
Agatha Christie, Nevarnost v hiši na koncu - 247 strani - Mladinska knjiga - 2010
 
Hercul Poirot, svetovno znani detektiv je že malo v letih in njegove sive celice, po njegovem mnenju, ne delujejo več tako kot v najboljših časih. Poirot in Hastings sta na počitnicah v obmorskem mestecu St. Loo. Nekega dne pred njunimi očmi nekdo poskuša ubiti mlado Nick Buckley. Storilec izgine, najdejo samo naboj v krajcu dekletovega klobuka.
Slavni Poirot stopi v akcijo, želi zaščiti dekle in ugotoviti, kdo ji streže po življenju. Še posebaj pa, ko nekega večera, v hiši na koncu, na Nickini zabavi umorijo njeno sestrično Maggie, ki je bila zavita v njen šal. Je morilec nehote zamenjal žrtev? Poirot je v to prepričan in spravi Nick v bolnišnico, na varno, saj h njej ne sme nihče.
Kaj bi lahko bil motiv za umor?  Dediščina je brez prave vrednosti, je mogoče to sovraštvo ali ljubezen, ki se je spremenila v sovraštvo, mogoče ljubosumje, zavist ali pa strah, mogoče Nick pozna kakšno skrivnost?
Sive celice Hercula Poirota delujejo s polno paro. Čim prej je potrebno odkriti morilca, kajti dogajajo se nenavadne reči in osumljencev kar mrgoli: prijateljica Frederica Rice, bogati prijatelj Lazarus, soseda, ki sta se priselila iz Avstralije. In kaj ima pri tem Michael Seton, letalec ki na svoji poti okoli sveta tragično konča?
Sive celice delujejo za stotinko sekunde počasneje, toda ni dvoma, da bo slavni detektiv Poirot rešil tudi ta primer.

Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Četrti primer komisarja Adamsberga.

Fred Vargas, V Neptunovem vetru, 458 strani, Založba Mladinska knjiga

Komisar Adamsberg se s svojimi sodelavci pripravlja na pot iz Pariza, čez Atlantik do Montreala v Kanadi. Tamkajšnji kolegi naj bi jih poučili o svojih preiskovalnih metodah.

Tik pred odhodom, pa Adamsberg v časopisu opazi prispevek, ki mu vzame dih. Zgodil se je umor, umorili so dekle na način, ki komisarja preganja že leta. Trije globoki vbodi v ravni vrsti. Je zopet moril Trizob? Morilec, ki že leta mori, a ga nikakor ne morejo izslediti. Morilec, zaradi katerega tudi njegov brat ne najde miru. Do sedaj je bil prepričan, da je Trizob mrtev, saj je bil priča pogrebu. Ali mori posnemovalec, ali pa se je pravi morilec vrnil? Le kako je to mogoče?

 S pomočjo zvestega pomočnika in stare “hekerice” pride simpatični in nenavadni komisar Adamsberg stvari do dna.

Zanimivo in napeto branje za prosti čas.

Še ena napeta kriminalka Fred Vargas in komisarja Adamsberga

Fred Mustard Stewart, Uporna ptica ljubezni

Roman Uporna ptica ljubezni ima v izvirniku naslov Six weeks. Samo še šest tednov življenja je pred desetletno, simpatično deklico Nicky. Nicky je hčerka Charlotte Dreyfus, lastnice kozmetičnega imperija. Mama in hči živita sami in Nicky si na vso moč prizadeva najti mami moža in sebi očeta. Nekako ji celo uspe. Glavna oseba romana je Bill Dalton, kongresnik, ki se poteguje za mesto v ameriškem senatu. Poročen je in ima odraslega sina. Njegova žena se zelo nerada udeležuje volilnih turnej. Volilna kampanja je v polnem teku in na svoji turneji, na kateri poskuša dobiti čim več volilcev, se sreča tudi s Charlotte in Nicky. Tu se začne ljubezenska zgodba med Billom in Charlotte, njun vezni člen pa je ves čas Nicky.  Bill ji je zelo všeč in močno se trudi, da bi z njeno mamo postala par. Nicky je vesela i radovedna deklica, ki si želi postati baletna plesalka. Ves svoj prosti čas nameni baletnim vajam in zaradi svojega talenta zelo hitro napreduje. Toda življenje je kruto. Deklica ima neozdravljivi tumor. Ko se pripravlja na svojo prvo baletno premijero, tik pred tem, da stopi na oder, Nicky pade v nezavest in odpeljejo jo v bolnišnico. Fred Mustard Stewart je ameriški pisatelj, ki se je rodil 17. septembra 1932. v mestu Anderson, v Indiani, v družini bankirja. Napisal je veliko uspešnih romanov, med njimi Ellis Island in veliko filmskih in televizijskih scenarijev. Umrl je leta 2007. v New Yorku. V pisateljevem rojstnem kraju so odprli muzej z njegovimi predmeti in bogato književno dediščino. Zanimivo branje: Povabilo v Provanso

Dewey. Maček iz mestne knjižnice

Dewey. Vicki Myron. strani 255. Modrijan 2010.

Vicki Myron – Dewey. Maček iz mestne knjižnice. Naslov originala: Dewey. The small library cat who touched the world.

Slika na naslovnici knjige, je uradna fotografija svetovno znanega mačka, ki je kar precej let preživel v spencerski mestni knjižnici v Iowi.

Iowa je ameriška zvezna država, kjer so ceste samo naravnost in na vsakih 300 km je kakšen ovinek, ob cestah pa sama koruzna polja. Tak je opis v knjigi.

18. januarja 1988. je bilo zelo mraz v Iowi in v tem hudem mrazu, so knjižničarke v nabiralniku za izposojene knjige našle majhnega, premraženega, oranžnega muca, ki se je tiščal h kupu vrnjenih knjig. Mucka je enostavno nekdo odvrgel v nabiralnik.

Maček iz mestne knjižnice je bil zaposlen za več kot polni delovni čas, zato so bile njegove delovne naloge zelo obsežne.

Na srečo pa je v knjižnici našel svoj topel dom in veliko ljubečih skrbnikov. Glavna je bila seveda Vicki, ki je mačka vzela tudi h sebi domov. A Dewey je bil najbolj srečen prav v knjižnici. Bil je vesel, očarljiv, ljubezniv, imel je neko karizmo, ki je očarala prav vsakogar, ki je vstopil v knjižnico in prav vsak obiskovalec je imel občutek, da ima prav njega najraje.

Tudi zaradi Deweya je število obiskovalcev naraščalo, tudi na spletni strani knjižnice se je obisk močno povečal. Dewey je bil v časopisih, na radiju, o njem se je pisalo tudi v drugih državah. Iz Japonske so ga prišli celo posnet. A na žalost hišni ljubljenčki živijo precej manj od človeka in slovo je vedno težko, kajti priraste ti h srcu prav tako kot pravi družinski član. Dewey ima svoj profil tudi na facebooku.

Zanimivo živalsko branje: Marley in jaz

Phillip Margolin, Pogrebnikova vdova

Phillip Margolin, Pogrebnikova vdova, 288 strani, založba Meander, 2010

Phillip Margolin je diplomiral na pravni fakulteti v New Yorku. Delal je kot odvetnik, zato mu kriminalne zgodbe, ki jih obravnava v svojih zanimivih knjigah, niso tuje.

Pogrebnikova vdova je ena takih zanimivih in napetih kriminalk.

Kraj dogajanja: Oregon, USA.  Detektiva Leroy Dennis in Lou Anthony, preiskujeta streljanje v prestižni vili, v katerem sta bili dve osebi ubiti, ena pa je v šoku.

Ugotovita, da je ubiti, bogati lastnik pogrebnega podjetja, Lamar Hoyt. Njegova žena, v samoobrambi napadalca ustreli. Ellen Crease je Lamarjeva tretja žena in je sredi volilne kampanje za ameriški senat. Tu je še njegov odrasli sin, najde se tudi ljubica, ki bi skoraj postala četrta gospa Lamar.

V zgodbo je vpleten tudi pošten sodnik Richard Quinn, ki s svojo ženo vse bolj tone ob nenavadnih dogodkih, zarotah in izsiljevanj, ki se pletejo okoli njiju. Ali je v umor pogrebnika vpletena politika? Je bil sin preveč razočaran nad premajhno dediščino, ki jo je dobil po oporoki? Je tretja gospa Lamar res streljala v samoobrambi? Vse to spretna detektiva, z veliko pomočjo sodnika Quinna, ki poleg vseh groženj, še vedno ostaja zvest poštenemu sojenju, na koncu le razrešita. Zanimivo in berljivo.

Zanimivo in berljivo: Prevarane slasti

Agatha Christie, Zlovešča plima

Zlovešča plima, 294 strani, Mladinska knjiga Založba, 2010

Najboljše počitniško branje zame, Agatha Christie in slavni detektiv Hercul Poirot.

Zgodba kriminalke Zlovešča plima se dogaja blizu Londona, v krajih Warmsley Heath in Warmsley Val.

Gordon Cloade je bogat človek, brez žene in otrok. S svojim bogastvom je rad pomagal svoji širši družini. Čeprav so ti imeli svoje prihodke, so z veseljem sprejeli še dodatek od svojega bogatega sorodnika.

Zadeve se spremenijo, ko se Gordon poroči s petindvajset let mlajšo vdovo Rosaleen. Ko pa v Londonu, ob bombnem napadu, Gordon izgubi življenje, je njegova ljuba družina popolnoma na tleh, saj po poroki stric ni napisal nove oporoke. Torej jim ne pripada niti funt, vse bogastvo gre Rosaleen.

Rosaleen in njen brat David Hunter se nastanita v Gordonovi vili v Warmsley. Toda tudi onadva imata svoje težave. Izsiljuje ju moški, ki trdi, da je prvi mož Rosaleen, g. Underhay, še vedno živ. V tem primeru pa bi bogastvo Gordona Cloada pripadlo družini. In prav vsak od njih je v denarnih težavah in ko skrivnostnega moškega najdejo v hotelu mrtvega in trupel najdejo še nekaj, nastopi slavni detektiv Hercul Poirot in postavi stvari na svoje mesto, ravno tako kot je prav.

Počitniško branje: Umor na golfišču, Agatha Christie

Pearl Buck, Jezna žena

Pearl Sydenstricker Buck, Jezna žena, v originalu The Angry Wife

Pearl S. Buck je skoraj vseh, prvih štirideset let preživela na Kitajskem, kjer sta bila njena starša misionarja. Skoraj vsi njeni najbolj znani romani se dogajajo na Kitajskem, leta 1938. je dobila tudi Nobelovo nagrado za književnost.

Roman Jezna žena (The Angry Wife) pa je popolnoma druga zgodba. Dogajanje se prične ob koncu vojne med Severom in Jugom Amerike, za odpravo suženjstva, ko se na posestvo Malvern v Virginiji vrneta brata, Pierce in Tom Delaney. Borila sta se na nasprotnih straneh. Tom je bil za odpravo suženjstva, Pierce pa se je bojeval za Jug in ohranitev le tega. Kljub nasprotnim stališčem in kasneje popolnoma drugačnem načinu življenja, pa brata ostaneta v prijateljskih odnosih.

Tom Delaney, 23 letni mladenič se je domov vrnil popolnoma izčrpan. Nalogo negovalke je dobila do nedavnega sužnja na posestvu,  mlada in lepa Bettina.  Med skrbno nego in dolgim okrevanjem se par zaljubi, ker pa je na poti tudi otrok, se Bettina odloči posestvo zapustiti.

Pierce Delaney pa je poročen z južnjaško lepotico, za katero so temni ljudje še vedno samo sužnji in “črnuhi”, ona pa njihova gospodarica.

Kljub zmagi Severa v vojni in odpravi suženjstva, pa v mišljenju ljudi ne gre tako hitro. Nekateri, kot je Lucinda Delaney, ne bodo tega dejstva nikoli sprejeli. Celo nekateri, do nedavnega sužnji, ne vedo kaj bi počeli s svojo svobodo.

Roman Jezna žena je zanimiv in berljiv roman z ameriškega juga. Zgodba bogate družine Pierca Delaneya, ki se nikoli popolnoma ne sprijazni z odpravo suženjstva in družine Toma Delaneya, ki se poroči s temnopolto Bettino, s katero se preselita na Sever, kjer se jima rodi še več otrok in tako utirata pot temnopoltim in zatiranim ljudem.

Zanimivo branje: Poljub iz Rusije, Brian Grover

Brian Grover, Poljub iz Rusije

Brian Grover in Jim Rickards, Poljub iz Rusije, 275 strani, Mladinska knjiga 2010

Resnična zgodba in zanimivo počitniško branje.

On je Anglež, Brian Grover, strokovnjak za črpanje nafte, ki se leta 1931. v času svetovne gospodarske krize, odpravi v takratno Sovjetsko zvezo, da bi dobil delo na naftnih poljih, kot mu je obljubil angleški poslovnež Talbot.

Ona je Rusinja, Ileana (Lena) Petrovna, je medicinska sestra, ki živi in dela v Moskvi.

Nekega večera ju usoda pripelje v isto ložo gledališča Bolšoj. Brian je s prijateljema, Lena pa je sama in se nervozno preseda kot bi nekoga pričakovala (koga, izvemo proti koncu knjige). Ker je videla, da jo Brian opazuje, je odšla iz lože. Brian je stekel za njo, toda v preddverju gledališča ni bilo nikogar. Dohitel jo je na ulici in se ji opravičil, ker si jo je ogledoval. Povabil jo je na pijačo, toda Lena je odklonila. Ker je bilo zelo mraz, ji je dal svojo jakno. Razšla sta se in šele v preddverju je Brian opazil, da nima suknjiča, v njem pa so bili tudi dokumenti in denar.

Kljub dvomu jegovih prijateljev, da ne bo videl ne dekleta ne denarja, je Brian čutil drugače, verjel je da ga bo Lena poiskala. In res je prišla, prine3sla suknjič z vsem kar je bilo v njem in tokrat je sprejela povabilo na pijačo.

Tako se je začela ljubezenska zgodba med Leno in Brianom. Dolga ljubezenska zgodba, ki je premagala vse ovire, celo zloglasno Ljubianko, kamor so zaprli Brina, zaradi spektakularnega vdora na rusko ozemlje. Ljubezenska zgodba, ki je ganila tudi takrat drugega moa v državi, Berijo. Ta mu je izročil vse potrebne dokumente in dovoljenja, da sta lahko z Leno zapustila Sovjetsko zvezo.

Še ena resnična zgodba: Dolga pot domov

Rose Tremain, Dolga pot domov

Rose Tremain, Dolga pot domov, 395 strani, Učila 2009

Britanska pisateljica Rose Tremain, je napisala roman Dolga pot domov, v katerem opisuje življenje ekonomskih migrantov iz vzhodne Evrope.

Knjiga nam pripoveduje zgodbo o Levu, ki je izgubil ženo in delo, zato se odpravi na 50 ur dolgo vožnjo z avtobusom, do Londona. Poleg njega je sedela Lidija, ki jo je v Londonu čakalo mesto prevajalke.

Lev je brez izobrazbe in z zelo slabim znanjem angleškega jezika. Prve dni se ne znajde in spi na prostem kot brezdomci. Potem pa mu pomaga Lidija, ki mu najde službo pomivalca v restavraciji, pa tudi sobo pri ločenem in zamorjenem Christiy. Spremljamo vzpone in padce Leva v Londonu. Od napredovanja v službi, do izgube le te, napada najstnikov, do dela na blatnih poljih severa, kjer je obiral beluše.

Nekega dne pa Lev dobi idejo, kaj si v življenju želi početi in vse svoji moči usmeri v svoj novi cilj. V svoji državi, v majhnem mestecu, blizu svoje rojstne vasi, si želi odpreti restavracijo, z odlično hrano, ki se jo je naučil pripravljati v Londonu. Tako bo rešil revščine svojo petletno hčerko in ostarelo mamo, pa tudi na svoje prijatelje ni pozabil. Toda, ali mu bo uspelo zbrati najmanj 10.000 funtov za odprtje restavracije?

Podobno počitniško branje: Brezdomka v Parizu

Brezdomka v Parizu, Brigitte

Brezdomka v Parizu, 256 strani, Založba Sanje

Resnična zgodba, ki jo pripoveduje Brigitte, ni ravno počitniško branje, ob katerem bi se lahko sprostili nekje ob morju. Knjiga Brezdomka v Parizu pripoveduje o življenju Brigitte, ki nikoli ni bilo ravno rožnato, saj jo je mati že kot dojenčka zapustila. Njeno življenje je bilo pri skrbniški družini lepo, vse dokler se po sedmih letih njena prava družina ne odloči, da se mora Brigite vrniti h njej.

Oče jo pripelje v Pariz in za Brigitte se začne prava kalvarija. Lastna mati jo pretepa in zatira kjer se le da, čeprav Brigitte že zelo zgodaj začne služiti denar za vso družino.

Tudi z nasprotnim spolom nima prav veliko sreče. Njen zadnji partner je bil prijazen in ljubeč, dokler je pri njem delala brez plačila in dokler ni porabil še njene dediščine, 10.000€, potem se je spremenil v grobijana in pretepača, od katerega je Brigitte zbežala samo s torbico in osebnimi dokumenti.

Njena prva misel je center za socialno delo. A tam ji povejo, da dokler ni en mesec na cesti, ji ne morejo pomagati. Odpravi se na zavod za zaposlovanje, toda tam se ne more prijaviti, ker je pri fantu delala ne da bi jo ta prijavil in uradno ni bila zaposlena, da bi lahko dobila status brezposelne. Skratka kolesje birokracije melje neumorno, samo očitno ne v korist človeka, ki se mu je že tako zgodilo nekaj hudega, pa mora sedaj od vrat do vrat, da dobi vse potrebne papirje.

Brigitte se zlomi. Zaradi sramu in negotovosti, preživi na cesti tri leta. Z novim prijateljem in njegovima dvema psoma, živi življenje brezdomcev. Po treh letih in zaradi vztrajnosti prostovoljcev, Brigitte najde toliko moči v sebi, da se vrne v “normalno” življenje, toda nikoli ne bo povsem varna.

Resnična zgodba: Devet poletij