Fotografije, ki sem jih posnela na našem enodnevnem izletu v Strunjan pa še kam.
V Strunjanu je veliko naravnih znamenitosti: tu je edina slovenska morska laguna, najmanjše soline, najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja.
Območje so razglasili za Krajinski park Strunjan, sprva z odlokom občin Piran in Izola, kasneje pa z uredbo Vlade Republike Slovenije.
Mi smo se sprehodili do strunjanskih solin, si ogledali laguno Stjuža, ki je edina na slovenski obali, podobno pa ima italijanski Gradež. Mimo vile Tartini, smo se odpravili v hrib, do romarske cerkve Marija od prikazanja, nato pa še do najvišjega slovenskega klifa, na katerem stoji strinjanski križ. Od tu je čudovit pogled na morje, ob lepem vremenu pa pogled seže tudi do Tržaškega zaliva.
Po čudoviti soteski Čepa in Minimundusa, kjer smo v dveh urah obiskali skoraj vse najbolj znane svetovne znamenitosti, smo se odpravili še na našo zadnjo izletniško točko, to je Vrbsko jezero, oziroma znamenita Maria Worth.
Vrbsko jezeroMaria Worth na Vrbskem jezeru.
Vožnjo smo nadaljevali ob Vrbskem jezeru. Zanimivo je, da je večina obale v privatni lasti. Počitniške hiše so tik ob jezeru in skoraj vsaka ima tudi svoj pomol.
Naš cilj pa je bila vas Marija ali Maria Worth, ki je bila v preteklosti otok, ker pa se je jezerska gladina znižala, je ostala na polotoku.
Znamenitost vasi je cerkev, ki je prvič omenjena 894. in je posvečena sv. Primožu in Felicijanu. V požaru leta 1399, je cerkev pogorela. Novo so zidali in prezidavali vse do 15. stoletja in je bila taka kot jo lahko vidimo še danes.
Oprema cerkve Maria Worth je v baročnem slogu. Pogled na Vrbsko jezero, s cerkvenega dvorišča.Baročni oltar.Baročni oltar iz leta 1658, v srednji vdolbini je kip Marije z Jezusom iz okrog leta 1460.Baročna prižnica iz leta 1761. je okrašena s štirimi evangelisti in prizori iz Jezusovega življenja.Cerkvene orgleKrstilnica
Ustavili smo se v deželi miniaturnih zgradb, znamenitosti iz celega sveta. Svet v malem ob Vrbskem jezeru. Azija ima v parku kar nekaj svojih znamenitosti. Največ jih je iz Kitajske.
Tokrat se bomo sprhodili po Benetkah in si ogledali znamenito Markovo katedralo. Od tu jo bomo mahnili v sončno Toskano, do Trga čudes v Pisi. Obvezen je tudi ogled Vatikana in katedrale svetega Petra.
Bazilika sv. Marka v Benetkah (11. st.)Ves Minimundus je poln rož.
Vsi prihodki Minimundusa so namenjeni izključno avstrijskemu društvu Rešimo otroke – Koroška. To je dobrodelno društvo. S tem Minimundus pomaga mnogim otrokom in družinam, ki so pomoči potrebni. Še en dober razlog za obisk parka.
Trg čudes v Pisi, krstilnica, bazilika in poševni stolp.Grad Churburg (1253.) Južna Tirolska.Vatikan in katedrala sv. Petra.Zanimiv vodnjak v Minimundusu.Ukrasni čili.Lepota v rumenem
Po ogledu čudovite soteske Čepa, smo se odpravili proti Celovcu in se ustavili v Minimundusu. Tu je postavljeno 148 miniaturnih modelov znamenitosti iz celega sveta. Slogan Minimundusa: V enem dnevu okoli sveta. In res, tu lahko občuduješ znamenite zgradbe iz Azije, Avstralije, Amerike, največ jih je iz Evrope in seveda iz Avstrije.
V miniaturnem svetu ob Vrbskem jezeru, se lahko sprehodimo po Dunaju, mimo dvorca Belvedere, pa Štefanove katedrale, obiščemo grad Ostrovica in grad Porcia, pa grajski hrib v Gradcu.
Slovenija ima v Minimundusu dva predstavnika. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice – NUK, je tu novejša pridobitev parka, Blejski grad.
Znamenitosti Avstrije, Slovenije, Srbije in Češke republike, v Minimundusu.
Blejski grad v Minimundusu.
S področja naše prejšnje države, ima tu svojega predstavnika samo še Srbija. To je samostan Studenica iz 12. stoletja.
Naravni spomenik oziroma znamenitost, soteska Čepa, se nahaja na avstrijskem Koroškem. Soteska sama je dolga 1,2 km, toda prehoditi je potrebno veliko več, saj so poti speljane po stopnicah in mostičkih, ki se enkrat vzpenjajo, drugič spet spuščajo.
Pot do soteske Čepa.Tukaj se lahko odločimo, ali bomo pili vodo iz skodelice, ki nam omogoča srečo ali iz tiste, ki nam prinaša ljubezen.
Na poti po soteski, smo se res lahko čudili, kaj vse lahko narava ustvari. Krona vsega pa je čudovit, 26 metrov visok slap, ki se imenuje Tschauko.
V sklopu te naravne znamenitosti, je tudi nekakšen botanični vrt, v katerem so rastline, ki rastejo samo na tem območju Alp. Urejene table ob poti nas opozarjajo tudi na to, katere živali živijo na tem območju. Srečali nismo nobene, saj smo bili verjetno preveč hrupni, da bi se katera prikazala.
GremoDivja lepotaPonekod je soteska Čepa zelo ozka.Visoko nad vodoožinaPočasi se daleč pride.Ta mostiček je pa mala malica.Ti mostički so malo zahtevnejši, saj se radi majejo, še posebaj, ko nas je več na njem.Še malo divje lepote.Čudoviti slap Tschauko
Na našem enodnevnem izletu po avstrijski Koroški in sprehodu po čudoviti in divji soteski Čepa, smo se ustavili na prostoru na koncu soteske, ki ga imenujejo ljubezenski kotiček oziroma Liebes Platzl.
Tu smo si malo odpočili razbolele nešportne noge in se veselo odpravili naprej, proti Minimundusu.
12. septembra, smo se odpravili na enodnevni izlet v Italijo. Peljali smo se mimo Benetk, Padove in Verone, do velikega živalskega vrta Parco Natura Viva.
Po Safari parku se lahko zapeljemo tudi z jeepom iz parka, ki je obarvan z živalskimi vzorci.
Živalski vrt je sestavljen iz treh delov: Safari park, Animalzoo – klasični živalski vrt in v sklopu tega tudi Park dinozavrov.
Skozi Safari park se voziš z avtobusom, avtom ali pa z jeepom, last parka. Cesta je speljana mimo živalskih bivališč pri čemer je kakršno koli trobljenje, da se žival umakne s poti, prepovedano. Če lev leži na tvoji poti, pač počakaš, da se njegovo veličanstvo umakne. Če so to beli levi, ki so že redkost, pa še posebaj.
Seveda so bile meni najbolj zanimive živali, ki jih Živalski vrt v Ljubljani nima. To so: beli lev, povodni konj ali hypo (tokrat je družina imela tudi mladiča, ki se je zelo veselo nastavljal fotoaparatom), nosorog. So bile pa prav vse živali po vrsti zelo zanimive. Levi so ob našem obisku počivali, oče hipo se je namakal v ribniku, opice so se podile po svojem okrožju, kot opice, geparda sta nas ogledovala od daleč, potem pa so tu še srne in jeleni, lame, pelikani, črni labod in še in še, pa še veliko cvetočega grmovja vmes. Skratka vredno ogleda.
Mama hypo z mladičem.Oče hypo v ribniku meditira.Nosorog pri kosilu.Lev se sonči na strehiBeli lev ni bil pripravljen na poziranje.Radi se imamoLama prosi za priboljške.Ena goveja.ŠimpanziPelikaniČrni labodRastline v Safari parku
Tri fare se nahajajo v naselju Rosalnice pri Metliki, v Beli krajini. To so tri gotske cerkvice postavljene ena poleg druge, znotraj visokega pokopališkega obzidja. Zakaj so postavili tri cerkvice na enem mestu še ni v celoti pojasnjeno, če sploh kdaj bo, je pa kompleks zanimivost in znamenitost kraja.
Cerkev Žalostne matere božje
Zagotovo sta cerkev in župnija obstajala leta 1228, ko je cerkev pripadla novoustanovljeni župniji v Črnomlju.
Že Janez Vajkard Valvasor je navajal, da je cerkve gradil red templarjev v 12. stoletju.
V 15. in 16. stoletju so se tri gotske cerkve razvile v pomembno romarsko središče Bele krajine.
Najstarejša je severna cerkev Žalostne matere božje. Viri pravijo, da je bila zgrajena ob koncu 14. stoletja in sredi 18. stoletja so jo predelali. Cerkev je polna zanimivih fresk, v njej so tudi najstarejše orgle narejene na nekdanjem Kranjskem, iz leta 1753.
cerkev Glej človek
Srednja cerkev nosi patrocinij Glej človek (Ecce homo) in je posvečena bičanemu Jezusu.
Slovar razlaga:
patrocinij – žegnanje,
obhajati patrocinij – posvečenost cerkve kakemu svetniku.
Posebnost cerkve je, da ima edina zvonik, ob njem pa je odprta lopa z arkadami.
Srednja cerkev je najmlajša, njeni začetki segajo v začetek 16. stoletja.
V baroku so cerkveno ladjo obokali s kupolo in takrat so prizidali tudi zvonik.
Južna cerkev je posvečena Lurški materi božji. Baročno cerkev z oltarjem so obnavljali in pri obnovi zamenjali okna, čeprav je eno originalno okno ostalo in bi lahko po njem oblikovali tudi ostala okna.
Cerkvena ladja cerkve Lurške Matere božje je popolnoma brez poslikave.
Zunanje stene vseh treh cerkva imajo nekaj vzidanih nagrobnikov iz obdobja zadnjih dveh stoletij. Žegnanje pri treh farah je na Jernejevo, 24. avgusta.
Nenavadna cerkev, ki stoji nad Tržaškim zalivom na Monte Grisa, je nenavadna zgolj po svojem videzu, ki od daleč prav nič ne kaže na to, da je pred nami cerkev. Če jo gledaš iz Trsta, se zdi kot velika skala na hribu.
Toda, ko smo prišli bliže, smo videli da sta celo dve cerkvi v eni. V dveh nadstropjih, nižja in višja cerkev, vsaka s svojim oltarjem in razpelom, spodnja cerkev pa ima celo jaslice, ki so očitno postavljene skozi celo leto. Cerkev je po svojem izgledu res nekaj posebnega, izjemnega in prava znamenitost, ki stoji nedaleč od Devinskega grada.
Zgrajena je v glavnem iz betona in stekla in meni osebno deluje zelo hladno. Nobenih fresk, poslikav ali kipov, sam beton. Vsa lepota je pa na razgledni ploščadi pred cerkvijo s katere se ob lepem vremenu vidi Trst kot na dlani in pa daleč na odprto morje. Že zaradi tega jo je vredno obiskati.
Svetišče na Monte Grisa se imenuje: Nacionalno svetišče Marije, Matere in Kraljice. Posvetitev svetišča je bila 22. maja 1966.
