znamenitosti | Svetlana – SLOVENIJA

Soteska Čepa – Naravna znamenitost

Soteska Čepa

Naravni spomenik oziroma znamenitost, soteska Čepa, se nahaja na avstrijskem Koroškem. Soteska sama je dolga 1,2 km, toda prehoditi je potrebno veliko več, saj so poti speljane po stopnicah in mostičkih, ki se enkrat vzpenjajo, drugič spet spuščajo.

Tukaj se lahko odločimo, ali bomo pili vodo iz skodelice, ki nam omogoča srečo ali iz tiste, ki nam prinaša ljubezen.

Na poti po soteski, smo se res lahko čudili, kaj vse lahko narava ustvari. Krona vsega pa je čudovit, 26 metrov visok slap, ki se imenuje Tschauko.

V sklopu te naravne znamenitosti, je tudi nekakšen botanični vrt, v katerem so rastline, ki rastejo samo na tem območju Alp. Urejene table ob poti nas opozarjajo tudi na to, katere živali živijo na tem območju. Srečali nismo nobene, saj smo bili verjetno preveč hrupni, da bi se katera prikazala.

Ti mostički so malo zahtevnejši, saj se radi majejo, še posebaj, ko nas je več na njem.

Na našem enodnevnem izletu po avstrijski Koroški in sprehodu po čudoviti in divji soteski Čepa, smo se ustavili na prostoru na koncu soteske, ki ga imenujejo ljubezenski kotiček oziroma Liebes Platzl.

Tu smo si malo odpočili razbolele nešportne noge in se veselo odpravili naprej, proti Minimundusu.

Nadaljevanje:

Minimundus

Soteska Čepa in avstrijska Koroška

Enodnevni izlet po avstrijski Koroški

27. septembra 2009, smo se odpravili na enodnevni izlet v sotesko Čepa v Avstriji.

Ob 6.15 zjutraj, smo se odpeljali iz Tivolija, čez Gorenjsko in skozi karavanški predor, proti avstrijski Koroški in soteski Čepa, ki je bila glavni cilj našega izleta in kjer smo se najdalj zadržali.

Preden smo prišli do soteske pa smo se ustavili v vasi, kjer še vedno živijo koroški Slovenci. To je vasica Podgorje v dolini Rož (Maria Elend), kjer smo obiskali tudi mogočno Marijino svetišče.

Kot že rečeno, je sledila soteska Čepa. V lepem sončnem vremenu, smo se odpravili po številnih stopnicah in mostovih, mimo številnih brzic in slapov. Naša pot je trajala približno dve uri in pol, kar je za mestne pohodnike kar veliko, če pomislimo, da se po teh stopnicah enkrat vzpenjamo in drugič spet spuščamo. V glavnem vsi smo prispeli na cilj pošteno zdelani in polni vtisov čudovite narave.

Soteska Čepa, mostovi, stopnice in čudovita narava.

Po soteski smo se odpravili proti Celovcu, v Minimundus, pravi mali svet čudes v miniaturni obliki, ki se nahaja ob Vrbskem jezeru.

Njihov slogan je: V enem dnevu okoli sveta.

Tu je 148 mini gradbenih mojstrovin iz vsega sveta. Iz Slovenije je tu postavljena zgradba NUK-a in najnovejša pridobitev je Blejski grad.

Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK, arhitekta Jožeta Plečnika, v avstrijskem Minimundusu.

Po ogledu in obvezni kavici, smo se peljali ob Vrbskem jezeru, vse do vasi Marija (Maria Worth), ki je bila nekoč v zgodovini otok, danes pa je polotok. Obiskali smo župnijsko cerkev, ki se prvič omenja leta 894. Od tu smo se zapeljali še do Baškega jezera (Faaker see), nato pa se polni lepih vtisov in z velikim kupom slik v fotoaparatu, zapeljali še proti Ljubljani.

Sorodni zapis:

Soteska Čepa – naravna znamenitost

Podpeško jezero

Nedavno se je ljubljanski mestni potniški promet odločil, da podaljša avtobusno progo št 19, ki vozi na Barje. Sedaj se lahko z avtobusom 19a, odpeljemo ob Ljubljanici, po cesti ob dolgi Črni vasi pa vse do naselja Jezero,

kjer se nahaja majhno, simpatično, kraško jezero, imenovano Podpeško jezero. Ker tudi Krim ni prav daleč, ga imenujejo tudi Krimsko jezero.

Skratka, tole avtobusno progo št. 19 in 19 a, ki povezuje Ljubljano in občino Brezovica, bi jaz poimenovala kar turistična pot, na kateri je vse polno naravnih in kulturnih znamenitosti.

Na začetku Črne vasi stoji na desni strani, cerkev sv. Mihaela. Cerkev je za svojega nečaka, postavil arhitekt Jože Plečnik.

Ko se peljemo naprej proti vasici Jezero, je ob cesti kar nekaj kmetij, ki imajo v ogradah konje. Verjetno pa niso vse kmetije in so zgolj ljubitelji teh čudovitih živali.

Na končni postaji 19 a, se odpravimo na desno, mimo kažipota in po ene dvesto metrih, pridemo do jezera. Ob lepem sončnem vremenu, kot je bil danes, se lahko ob jezeru sprehodimo, se naužijemo čistega zraka in lepe narave.

Ob jezeru je tudi gostišče, z lepo teraso, s katere je lep razgled na jezero in okoliške hribe in nastalo je kar nekaj fotografij.

Naselje Jezero, na južnem obrobju Ljubljanskega barja

Pogled na Podpeško jezero, s terase gostišča.

Vasiva Jezero s cerkvico. — Vasica Jezero s cerkvico.

Emonska hiša

Emonska hiša, v Ljubljani, na Mirju.

Od aprila do oktobra prireja Mestni muzej Ljubljana voden ogled arheološkega parka Emonska hiša. Letošnjega zadnjega ogleda sem se udeležila tudi sama in na moje presenečenje, sem bila edina. Kljub temu sva z gospo Ireno naredili lep in zanimiv sprehod po antični Ljubljani.

Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.

Potep po Emoni se prične pri Križankah, kjer je pri vhodu v Križevniško cerkev vzidana spolija, to je vzidan zgodovinski spomenik, Kantijeve družine, ustanoviteljice Emone. Tu kjer je danes spomenik Iliriji, na trgu francoske revolucije, so bila emonska vrata in obzidje, ki mu je arhitekt Plečnik lepo sledil pri ustvarjanju aleje slovenskih skladateljev in jezikoslovcev.

V Krakovem je emonski zid lepo ohranjen. Če gremo naravnost, pridemo do trnovske cerkve in naprej do Trnovskega pristana, naša pot pa nas vodi na desno, do ostankov emonske hiše, na Mirju številka 4.

Ob arheološkem parku stoji hiša, v kateri je živel oče slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. Na tem mestu je gojil zelje in kar dolgo se mu je reklo Jakopičev vrt.

Izkopavanja leta 1963. so odkrila stanovanjsko zgradbo s konca četrtega in začetka petega stoletja, ki si jo lahko ogledamo.

Predvidevajo, da je tu živela premožna in ugledna rimska družina, kajti hiša je imela talno ogrevanje, kvalitetno stavbno opremo in mozaike.

Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.

Novo mesto

Vedno ko slišim Novo mesto, se spomnim na slovensko pesem Grem domov v Novo mesto. Jaz v to lepo slovensko mesto, ki je center Dolenjske, nisem šla domov, temveč bolj po opravkih. Ko pa sem bila že tam, sem si z veseljem ogledala staro mestno jedro, ki me je s svojimi znamenitostmi in urejenostjo, zelo navdušilo.

Pri želežniški postaji v centru Novega mesta, sem se odpravila čez Šmihelski most in nato ob reki Krki do Kandijskega mostu, ki pelje v središče mestnih znamenitosti. Frančiškanska cerkev Sv. Lenarta, ki je postavljena na mestu, kjer je bila nekoč kapela, ki jo je oglejski vikar izročil frančiškanom. V gotskem slogu grajena cerkev je res vredna ogleda.

Frančiškanska verkev Sv. Lenarta v Novem mestu. — Frančiškanska cerkev Sv. Lenarta v Novem mestu.

konec 1 dela

Tivoli poleti

Kljub poletni avgustovski vročini, v Ljubljani 30 stopinj, pa je v parku Tivoli, tudi sredi dneva, kar živahno.

Ob tivolskem ribniku imamo ves vikend, Knjižnico pod krošnjami. Lahko beremo knjige za odrasle, otroške knjige ali pa revije. V udobnem stolčku, v senci košatega drevesa, iz slasčičarne, ki je poleg pa si prinesemo še kavo. Nebesa.

Vrtnarji so poskrbeli, da je park posejan z živobarvnimi rožami. Ponekod se zdi, kot bi gledali dolg pisan tepih. V senci dreves ljudje poležavajo, berejo, kartajo, seveda so marsikje poleg, tudi hišni ljubljenčki. Pravi božji dar je tale naš park Tivoli, samo lučaj stran od centra mesta toliko lepe narave in vse pohvale ljudem, ki skrbijo za njegovo urejenost.

Edvard Kocbek vsdak dan uživa ob lepem razgledu na cvetoče razkošje. — Edvard Kocbek vsak dan uživa ob lepem razgledu na cvetoče razkošje.

Knjižnica pod krošnjami, Tivoli, ob ribniku.

Proti Bežigradu

Ljubljana ima nešteto zgradb, cerkva, trgov in spomenikov, ki so jih naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ali pa jih je mojster samo preuredil in kaj dodal. Te so v glavnem raztresene po celem mestu in okolici. Ena taka bolj strnjena “Plečnikova pot”, med že prej omenjenimi v Centru in Šiški, je tudi v občini Bežigrad.

Po sledi vodnika, Jože Plečnik v Ljubljani, se Plečnikova pot proti Bežigradu začne na meji med občino Center in Bežigrad, z zgradbo Vzajemne zavarovalnice, danes Zavarovalnica Triglav. Postavljena je bila med leti 1928. do 1930. V spodnjih nadstropjih, so bili prvotno predvideni poslovni prostori, v zgornjih pa stanovanja.

Pot se nadaljuje mimo Gospodarskega razstavišča, do Baragovega semenišča, danes Akademski kolegij, Pionirski dom, Festivalna dvorana in Mladinsko gledališče. Plečnik je leta 1936. naredil načrte za semenišče, ki ga je vodja zidave, po lastni presoji, delno spremenil. Zaradi tega, se je tudi odpovedal avtorstvu.

Baragovo semenišče, danes v njem domujejo: Pionirski dom, Festivalna dvorana, Mladinsko gledališče.

Navje, na prostoru kjer je bilo nekoč ljubljansko pokopališče, je Plečnik uredil prostor za spominski park znamenitih Slovencev.

Navje, spominski park znamenitih Slovencev.

Cerkev sv. Cirila in Metoda, na Kuzmičevi 6, je bila postavljena med leti 1933/34. kot prizidek stari cerkvi sv. Krištofa. Kasneje je Plečnik oblikoval tudi cerkvene orgle in drugo opremo. Obe cerkvi so leta 1958 podrli, Plečnikov asistent Anton Bitenc pa je zopet postavil prizidek in zvonik.

Cerkev sc. Cirila in Metoda — Cerkev sv. Cirila in Metoda

Stadion Bežigrad, ki je trenutno v, milo rečeno, zelo slabem stanju, je Plečnik zasnoval leta 1923. za telovadno društvo Orli.

Povezano:

Po sledi Plečnika

Prek Ljubljanice na grad

Od Tromostovja do zapornic

Skozi Tivoli v Šiško

Botanični vrt v avgustu

Botanični vrt Ljubljana

: Bugenvilija, država izvora Brazilija.

Saj enkrat na mesec, se v prostem času, sprehodim po Trnovskem pristanu, do ljubljanskega Botaničnega vrta. Vsakokrat me pričakajo nove barve, novi cvetovi. Tudi v vročem avgustu je tako. Sediš na klopci, v prijetni senci stare, a čudovite Napoleonove lipe in opazuješ naravo. Tudi sprehod po vrtu, je kljub vročini, prijeten, saj je tu poleg različnih rož, tudi veliko dreves, ki pri teh visokih temperaturah, nudijo prijetno senco.

botanicni-vrt Sorodno:

Najlepši vrt

Skozi Tivoli v Šiško

Po sledi Plečnika in vodnika Jože Plečnik v Ljubljani, tokrat iz centra mesta, skozi park Tivoli v Šiško.

Pot začnemo pri gimnaziji Jožeta Plečnika, nekoč Uršulinska gimnazija, ki jo je arhitekt preuredil med leti 1939 do 47. Učilnice je obrnil proti trgu, širok hodnik, ki je služil tudi za prireditve pa na ulično stran.

Na poti proti Tivoliju, se ustavimo na Beethovnovi ulici 10. V zgradbi je danes Ustavno sodišče RS, nekoč pa je bila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. H obstoječi hiši, je Plečnik dozidal stopnišče, preuredil prostore v prvem nadstropju in v podstrešju.

Park Tivoli. Od številnih zamisli, ki jih je Plečnik imel za ljubljanski park, se je ohranilo le današnje Jakopičevo sprehajališče, z vrsto svetilk na kamnitih stebrih in pa manjši trikotni park namenjen otrokom.

Ogled nadaljujemo proti Šiški in se ustavimo pri cerkvi sv. Jerneja, ki jo ljubljančani najbolj poznamo kot Stara cerkev. To čudovito cerkvico, katere rojstvo sega v leto 1370, je Plečnik obnovil med med leti 1933 do 38. Ob cerkvi je uredil še stopnišče.

Cerkev sv. Jerneja v Ljubljani (Stara cerkev)

Cerkev sv. Frančiška Asiškega, na Černetovi 20 v Šiški, predstavlja Plečnikovo največjo cerkev. Zgradili so jo med leti 1924 do 31.

Cerkev sv. Frančiška Asiškega, največja Plečnikova cerkev.

Plečnikova pot v Šiško se konča pri osnovni šoli Valentina Vodnika. Šolo so zgradili leta 1928/29. Ima pet metrov široke hodnike, ki so jih uporabljali tudi za prireditve. Načrt je v Plečnikovi šoli risal Emil Navinšek.

Osnovna šola Valentina Vodnika v Ljubljani

Povezava:

Po sledi Plečnika

Prek Ljubljanice na grad

Od Tromostovja do zapornic

Po sledi Plečnika, nas vodnik Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji, v tretjem poglavju, vodi od Tromostovja do zapornic na Ljubljanici, pri razpadajoči Cukrarni.

Tromostovje, ki ga je Plečnik postavil med leti 1929. in 1932., namesto prejšnjega, ozkega Frančiškanskega mostu. Na začetku ljubljanskih tržnic stoji paviljon cvetličarne. Vse od Tromostovja pa do Zmajskega mosta, se ob Ljubljanici razteza dolg niz, sestavljen iz paviljona, stebrne lope in templja, kar vse skupaj predstavlja Plečnikove tržnice.

Tromostovje, povezuje stari in novi del Ljubljane

Plečnik je uredil trg med stolnico, semeniščem in škofijo.

Odpravimo se čez Vodnikov trg, na ljubljanski tržnici kupimo sveže sadje in se sprehodimo do ozke dolge stavbe, ki ima obliko likalnika, zato se že od nekdaj imenuje Peglezen.

Peglezen, postavljen med leti 1932 in 1934.

Cerkev sv. Jožefa. Leta 1922 je Plečnik v cerkvi uredil kapelo, dve leti pozneje pa je postavil še prižnico. Šele leta 1940. pa so zbrali dovolj prostovoljnih prispevkov, da so lahko postavili glavni oltar.

Zapornica na Ljubljanici je bila zgrajena med leti 1933 do 1939.

Povezani zapisi:

Po sledi Plečnika

Prek Ljubljanice na grad