živali | Svetlana – SLOVENIJA

Živalski vrt Ljubljana

Vsako leto se vsaj enkrat odpravim v ljubljanski Živalski vrt, ker imam rada živali in ker lahko vidim in občudujem tudi divje živali.

Sicer nisem zagovornica živalskih vrtov toda, ko si človek enkrat nekaj izmisli, potem ni poti nazaj, zato poskušajmo narediti tako, da bo za živali lepo poskrbljeno.

Precej živali ima večjo ogrado kot so jo imele pred leti, kar je pohvalno. Tigra sta se nekoč stiskala v majhni kletki kjer so danes opice, pa še one imajo po novem več prostora, kajti njihovo domovanje so uredili pred kratkim.

Slončica Ganga bi po moje rabila več prostora, da o leopardih niti ne govorim. Ta dva imata pa res premajhno bivališče glede na to, da sta vedno v gibanju, za razliko od levov. Ta dva pa redko kdaj vidim na nogah, v glavnem poležavata in jesta, pa zopet poležavata.

Večja pridobitev, od mojega zadnjega obiska, pa je novo otroško igrišče ali bolje rečeno “plezališče”. Niso pa pozabili tudi na starše, ki pazijo na svoje nadobudneže, saj so ob igrišču postavili ležalnike s pogledom na žirafe ali na zebre in avtomat za kavo. Res prijetno popoldne v živalskem vrtu.

Policijski pes Arni

V ljubljanskem parku Tivoli, so že tretje leto zapored priredili Lunin festival, veselo poučno in zabavno prireditev za otroke, ki pa je všeč tudi odraslim.

Jaz sem se ustavila pri policijskem psu Arniju, ki je pod vodstvom svojega vodnika razveseljeval staro in mlado.

Arni bo star štiri leta, je pasme belgijski ovčar in s svojim vodnikom trenirata dobro leto. Za razliko od večine policijskih psov, ki niso ravno primerni za hišne ljubljenčke, ki bi se samostojno sprehajali med otroci, pa je Arni vajen tudi takih stikov, saj se po končanem delu odpravi z gospodarjem domov in je takorekoč delovni, hišni ljubljenček. Sama sem ga takoj poimenovala slovenski komisar Rex, po moji najljubši nadaljevanki, pa tudi Arni po svoji spretnosti, ki nam jo je prikazal in glede na to, da ga urijo šele dobro leto, ne zaostaja dosti za televizijskim junakom.

Policijski pes Arni sodeluje pri iskanju izgubljenih ali pogrešanih oseb. Uporabljajo pa ga tudi pri sledenju.

Belgijski ovčar je manjši od nemškega ovčarja, ki jih pri policiji tudi uporabljajo. Je zelo živahen in pozoren na dogajanje okrog njega. Zelo hitro se učijo in prilagodijo trenutnim razmeram.

Pasma belgijski ovčar prav gotovo ni primerna za stanovanje in neaktivnega gospodarja. Potrebuje veliko gibanja, sprehodov in pravo zaposlitev, zato je kot ustvarjen za delo pri policiji ali vojski. Belgijski ovčar se dobro razume tudi z otroki, kar je Arni zelo nazorno pokazal.

Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obnemijo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka. — Ko se prikažejo samičke tudi policijski psi obmolknejo. Mimo je prišla psička Jona, za katero se je izkazalo, da je bila v mladih letih tudi reševalka.

Arni je super pes, res me je navdušil. Čestitke vodniku, da ga je tako dobro izuril.

Ob reki Kolpi

Na izletu po Beli krajini smo se ustavili tudi ob reki Kolpi. Bila sem prijetno presenečena nad lepoto Kolpe in urejenostjo njenega nabrežja, saj je prava rečna riviera s kopališči in kampi ob njej.

Ob našem obisku je imela voda skoraj 23 stopinj, kar je bila kar prijetna osvežitev za ljudi pa tudi za hišne ljubljenčke.

Španjelka Luna nas je zelo zabavala s svojimi skoki v Kolpo in veselim pasjim plavanjem.

Poleg hišnih ljubljenčkov pa so ob Kolpi našle dom številne redke ptice in živali. Med njimi tudi vidra, ki je v Evropi ogrožena vrsta. Vidre sicer nismo opazili, smo pa videli sive čaplje, ki so elegantno hodile po reki, eno pa smo videli tudi v gnezdu.

Čeprav reka Kolpa izvira na hrvaškem in se tam tudi izliva pa kar 113 km teče tudi na slovenski strani kot mejna reka.
Velja za eno najtoplejših in najčistejših rek v Sloveniji.

Kolpa je zelo primerna za kopanje, saj v poletnih mesecih voda doseže temperaturo tudi do 30 stopinj. Na njej pa nikoli ni dolgočasno, saj belokranjci ponujajo številne možnosti za rekreacijo: čolnarjenje, vožnja s kanuji, kajaki ali rafti, ponujajo pa tudi organiziran ribolov tako za profesionalne kot rekreativne ribiče.

Čudovita pokrajina, mirna in topla reka, narava, živali, urejenost in mir, vse to me je prepričalo, da Kolpo še kdaj obiščem.

Bela krajina

Lipicanci v Ljubljani

Kobilarna Lipica slavi 429 rojstni dan

Kobilarna Lipica je bila ustanovljena daljnjega 19. maja 1580. leta in je med najstarejšimi kobilarnami na svetu. Leži tik ob slovensko-italijanski meji, na slikovitem slovenskem Krasu. Razglašena je za kulturno-zgodovinski spomenik Slovenije. Tu ima dom okoli 400 čudovitih konj, lipicancev.

Lipicanec je avtohtona slovenska pasma. Je toplokrvni konj, srednje velik, lepotec z gracioznim gibanjem, inteligenten, ponosen, skromen in zdržljiv. Kot ustvarjen za visoko šolo jahanja. Na tekmovanjih v dresurnem jahanju se uvršča v sam vrh.

V okviru praznovanja rojstnega dne, je kobilarna Lipica danes pripravila v ljubljanskem parku Tivoli, Dan Lipicanca v Ljubljani.

Iz Lipice so pripeljali čudovite lipicance, ki so s štirimi odprtimi kočijami brezplačno prevažali mimoidoče po parku.

Veselje in navdušenje nad lipicanci je bilo veliko in ne samo otroci, tudi odrasli smo bili nad njimi očarani.

Tudi sama sem se udeležila take vožnje v kočiji z lipicancema, ki sta bila brata, z imenoma Samo in Vero. Seveda so bila imena veliko daljša, kot se za čistokrvnega lipicanca spodobi in prijazni kočijaš mi jih je povedal, a si jih na žalost nisem zapisala.

Kako lepo smo se danes imeli v Tivoliju, povedo slike:

Vožnja s kočijo in lipicanci se je začela na Jakopičevem sprehajališču.

Bo, prvi pes Amerike

Portugalski vodni pes

Ker je bilo v tem tednu veliko govora o hišnem ljubljenčku, ki ga je dobila družina ameriškega predsednika Obame in ker o pasmi portugalski vodni pes, ne vem prav ničesar, sem malo pobrskala po naši knjižnici in našla nekaj slik in podatkov.

Na prvi pogled je pasma podobna pudlju. Tudi strižejo ga na podoben način, kot se temu reče pri pudljih, na levčka. To je zame najslabši način, ko ima pes na sprednjem delu telesa “tono” dlake, zadnji del pa pobrijejo. Upam, da bo kuža Bo še naprej tako enakomerno postrižen, kot smo videli na posnetkih.

In še nekaj podatkov iz enciklopedije psov: Domovina pasme, kot nam že njegovo ime pove je Portugalska. Samci zrastejo do 57 cm, samice pa tudi do 52 cm. Dlaka je gosta in kodrasta, zato je obisk pasjega frizerja skoraj obvezna, pa še na vsakodnevno krtačenje dlake ne smemo pozabiti. Portugalski vodni pes je lahko črne, rjave, bele, črno bele ali rjavo bele barve.

Po značaju so prijazni, bistri poslušni, družabni pa tudi zviti, zato se je potrebno z njim kar dosti ukvarjati, kar pa ni pretirano težko, ker zelo hitro dojemajo in se hitro učijo. Iz njegovega imena pa je razvidno, da zelo rad plava. Ribiči so ga uporabljali pri ribolovu, danes pa je to največkrat pa le hišni ljubljenček in družabnik ter človekov najboljši prijatelj.

Tudi za portugalskega vodnega psa velja enako kot za višavskega terierja, ali pa azijskega ovčarja in vse ostale male in velike pasme. Če smo s psom prijazni, ga hranimo, peljemo na sprehod in se z njim poigramo, nam bo stokrat povrnil s svojo zvestobo.

Vir podatkov: Enciklopedija psov.

Romeo in Julija

hipodromu Stožice v Ljubljani, Romeo in Julija. Že ko sta se prvič zagledala, sta se zaljubila. Bila je ljubezen na prvi konjski pogled. Oba sta bila lepa, zlato rjava, s košato grivo in dolgim črnim repom. Bila sta tako lepa, da so ju kar naprej hodili gledat iz bližnje in daljne okolice. Še celo, ko na hipodromu Stožice priredijo turnir v dresurnem jahanju, se najdejo ljudje, ki hodijo gledat Romea in Julijo. Nič ni pomagalo, da sta Romeo in Julija zrla v obiskovalce s fotoaparati in s pogledom milo prosila naj ju pustijo pri miru. Ali ni že dovolj hudo, da starši nasprotujejo njuni zvezi, zdaj še pred fotoaparati nimata miru. In ker nismo in nismo odnehali, se je Romeo razjezil in v diru se je napotil proti nam. Vsi nadobudni fotografi smo v strahu pričakovali kaj bo zdaj. A izkazalo se je, da je Romeo eden najprijaznejših mladih fantov na hipodromu. Dovolil nam je celo, da smo ga pobožali in počohali po lepi in ponosni glavi. Dovolil nam je tudi slikanje čisto od blizu. Lahko smo slikali njegov levi profil: no in, ker je tudi njegov desni profil prav tako lep, smo slikali še desnega: Julija, ki je bila malo bolj plašne narave in obiskovalcem ni tako zelo zaupala, je začela od dolgega časa rezgetati tako, da se je Romeo odpovedal poziranju, v katerem je zelo užival, in se odpravil h svoji dragi. No pa smo se končno le odločili, da ju ne bomo več motili in smo se poslovili od čudovitega konjskega para. Nasvidenje Romeo in Julija, rada se imejta ne glede na to kaj si drugi mislijo in kaj bodo rekli. Mi pa se spet kmalu vidimo, saj sem tako kar naprej tukaj.

Dresurno jahanje

Dresurno jahanje zahteva popolno povezanost med jezdecem in konjem, saj se sporazumevata brez besed. Ta športna panoga izvira iz bojnih veščin. Če je konj obvladal piruete, menjave galopa, stranhode in ostale elemente je bilo to za jezdeca na bojnem polju včasih življenskega pomena. (Vir: KZS)

Tako smo si danes lahko ogledali prijateljski turnir v dresurnem jahanju, ki ga je organiziral KK Ljubljana in je potekal na zunanjem peščenem jahališču hipodroma Stožice v Ljubljani. Turnir je potekal v lepem sončnem vremenu in skozi ves dan smo lahko uživali v čudoviti eleganci in usklajenosti jezdecev in njihovih konj. Verjetno so bile tudi kakšne napake pri nastopih, toda meni kot laiku se je zdelo, da vsi nastopajoči obvladajo vse elemente, ki sem jih naštela zgoraj.

Velika škoda je, da je na taki prireditvi, ki je prava paša za oči in dušo tako malo gledalcev. Pa še to: nekoč je bila ob zunanjem jahališču tribuna za gledalce, ki je zdaj že nekaj let zasebna last in kadar grem tam mimo ta kos posesti sameva za žičnato ograjo. Če bi se tribuna obnovila, bi mogoče prišlo več gledalcev in trud nastopajočih bi bil saj malo poplačan.

Od filozofije pa k slikam, za vse ljubitelje konj in za tiste, ki bodo to še postali:

ZOO Herberstein in Graz

Ljubljana, Herberstein, Graz, Ljubljana

To je bila pot našega enodnevnega izleta na katerem smo bili pred prvomajskimi prazniki, 29. aprila 2007. Iz Ljubljane smo se mimo Celja in Maribora ter čez mejni prehod Šentilj zapeljali do čudovitega dvorca Herberstein. Zelo lepo urejen in ohranjen dvorec za katerega še danes skrbijo potomci družine Herberstein, ki v gradu tudi stanuje.

V sklopu grajskega kompleksa je tudi lepo urejen vrt, poln rož, dreves in različnih okrasnih grmičkov. Lahko bi rekli, da je pomanjšana kopija ljubljanskega Tivolija. V tem sklopu je tudi Živalski vrt, kjer na 40 hektarih površine živi okoli 600 živali in 100 različnih vrst ptic s petih celin. Začetki dvorca in parka segajo v 13. stoletje.

Po prijetnem pohajkovanju po parku in živalskem vrtu, smo se odpravili še v bližnji Gradec, ki ga v Sloveniji bolj omenjamo kot nakupovalno središče in ne kot turistično destinacijo. Toda vsako mesto ima svoje zanimivosti in znamenitosti, ki jih je vredno videti in tudi Graz je zelo lepo in zanimivo mesto.

Pogled na Graz in reko Muro z grajskeg hriba.

Na grajski hrib lahko pridemo z vzpenjačo, ki pa je za razliko od vzpenjače, ki pelje na Ljubljanski grad, precej večja in bolj razkošna, čeprav se mi zdi, da njihov grajski hrib ni prav dosti višji od ljubljanskega. Drugi dostop pa je po cik cak stopnicah, ki so vklesane v pobočje hriba.

Po stopnicah pridemo do znamenite ure, ki je na grajskem hribu.

Staro mestno jedro Graza z značilno pisano poslikavo zgradb.

Zelo prijeten in nenaporen enodnevni izlet, v našo bližnjo okolico na katerem lahko vidimo veliko lepih in zanimivih stvari. Nam je bilo zelo všeč, čeprav nismo obiskali nobenega nakupovalnega centra.

Nemška doga

Ni potrebno povedati od kod prihaja ta pasma izrednih dimenzij, saj zraste do višine 80 cm in teže približno 60 kg in je že skoraj kot pravi teliček. Nemška doga je pravi pasji velikan in zbuja s svojim videzom strahospoštovanje, a je po naravi izredno krotka žival. Tako kot velika večina psov, saj je pes takšen kot ga lastnik vzgoji. Tudi kakšen majhen, na videz nenevaren pes je lahko napadalen in agresiven. Zato si je za psa potrebno vzeti čas za vzgojo in za druženje z njim. Če tega ni, se pač ne odločiš, da boš imel doma pasjega hišnega ljubljenčka.

Literatura pravi, da je doga potomka tibetskih mastifov, ki naj bi s feničanskimi trgovci prišli v sredozemlje, od tam pa z Rimljani do Nemčije. Kar dolgo pot so opravile, da lahko danes ljubitelje psov razveseljujejo tudi na pasjih razstavah, kakršna je bila letos januarja v Ljubljani in kjer so se pokazale tudi različice nemške doge: rdečkasto rumena, črna pa tudi modra nemška doga.

Le kaj se tam dogaja, a sva že na vrsti?

Značaj nemške doge je: zelo umirjena, inteligentna, ljubezniva in prijazna. A ker sem zelo velik ljubitelj psov in se z lastniki rada pogovarjam o njihovih hišnih ljubljenčkih, še nisem srečala koga, ki bi za značaj svojega psa povedal kaj drugega. In prav je tako, če imaš psa ga imaš zato, ker ga imaš rad in pes ti to tisočkrat povrne.

Ob sejmu cvetja

Na sejmu cvetja v Pordenonu je bilo poleg cvetja videti še marsikaj.

Na razstavi cvetja Ortogiardino v italijanskem mestu Pordenone, so razstavljalci ponudili na ogled stvari in predmete, ki so tesno povezani z rožami in vrtovi. Poleg dvorane z rastavljeno hrano o kateri sem že pisala, smo si lahko ogledali kako in s čim urediti vrt: od orodja za delo na vrtu, do kosilnic na štirih kolesih ali kot robot, do vrtnih paviljonov, gugalnic in ležalnikov, čudovitih miz in klopi pa do različnih fontan in ribnikov. Še celo žive živali so razstavili, če slučajno kdo še ne ve kako izgleda petelin, raca, ovca ali osel, si jih je lahko ogledal od blizu. Čeprav moram povedat, da je bil osliček tako luškan, da sem ga še sama malo pobožala.

Dekoracija sejma ali neka rdeča nit so bile keramične, poslikane ali oblečene krave od malih do takih v naravni velikosti. Letošnji modni trend je namesto vrtnih palčkov so zdaj vrtni kužki, ki so po mojem mnenju bolj zanimivi.

Povedano še v slikah:

"umetniški" dekor sejma — “umetniški” dekor sejma