Svetlana – SLOVENIJA | Izleti v Sloveniji in okolici

Agatha Christie, Nevarnost v hiši na koncu

Še ena odlična kriminalka izpod peresa Agathe Christie.

Hercul Poirot, svetovno znani detektiv je že malo v letih in njegove sive celice, po njegovem mnenju, ne delujejo več tako kot v najboljših časih. Poirot in Hastings sta na počitnicah v obmorskem mestecu St. Loo. Nekega dne pred njunimi očmi nekdo poskuša ubiti mlado Nick Buckley. Storilec izgine, najdejo samo naboj v krajcu dekletovega klobuka.

Slavni Poirot stopi v akcijo, želi zaščiti dekle in ugotoviti, kdo ji streže po življenju. Še posebaj pa, ko nekega večera, v hiši na koncu, na Nickini zabavi umorijo njeno sestrično Maggie, ki je bila zavita v njen šal. Je morilec nehote zamenjal žrtev? Poirot je v to prepričan in spravi Nick v bolnišnico, na varno, saj h njej ne sme nihče.

Kaj bi lahko bil motiv za umor? Dediščina je brez prave vrednosti, je mogoče to sovraštvo ali ljubezen, ki se je spremenila v sovraštvo, mogoče ljubosumje, zavist ali pa strah, mogoče Nick pozna kakšno skrivnost?

Sive celice Hercula Poirota delujejo s polno paro. Čim prej je potrebno odkriti morilca, kajti dogajajo se nenavadne reči in osumljencev kar mrgoli: prijateljica Frederica Rice, bogati prijatelj Lazarus, soseda, ki sta se priselila iz Avstralije. In kaj ima pri tem Michael Seton, letalec ki na svoji poti okoli sveta tragično konča?

Sive celice delujejo za stotinko sekunde počasneje, toda ni dvoma, da bo slavni detektiv Poirot rešil tudi ta primer.

Podobno branje: Zlovešča plima, Agatha Christie

Ljubljanska vinska pot 2010

Martinovanje v Ljubljani, sobota 6. november 2010 – foto blog. Čeprav prestolnica Slovenije ni vinorodna pokrajina, pa že nekaj let obstaja zanimiva prireditev ob Ljubljanici in v naročju Ljubljanskega gradu, imenovana Ljubljanska vinska pot.

Ljubljanska vinska pot 2010

Vinska pot, polna stojnic z različnmi vrstami vina in hrane, se je vila od ljubljanskega magistrata, po Stritarjevi ulici, mimo vhoda v Trubarjevo hišo literature, čez Plečnikovo Tromostovje, po Cankarjevem nabrežju in Šuštarskem mostu, pa vse do Brega.

Prireditev Ljubljanska vinska pot, je mišljena kot povezava med prestolnico in slovenskimi vinorodnimi območji, pa tudi k oživitvi čudovitega starega mestnega jedra.

ljubljana — Ljubljanska vinska pot se je vila čez Tromostovje, mimo Prešernovega spomenika pa vse do novega Mesarskega mostu.

Podobno, dogajanja v Ljubljani: Praznik živali 2010

Mali grad – Kamnik

Mali grad, središče starega mestnega jedra Kamnika.

V središču starega mestnega jedra Kamnika, med najlepšo kamniško ulico imenovano Šutna in Glavnim trgom, se na majnhi vzpetini nad mestom dviga Mali grad. Zgradili so ga v 12. stoletju, njegovi prvi gospodarji so bili grofje Andeški. Na žalost pa je grad danes samo še razvalina. Lepo je ohranjen le stolp s kapelo, ki ima bogato okrašen romanski portal.

Na dvorišče gradu vstopimo skozi Veronikin portal. Veronika je bila lepa in bogata gospa, ki je živela na Malem gradu. O njej kroži kar nekaj legend. Po eni, je bila Veronika zelo skopa. Ko je nekoč na njena vrata potrkal berač, je zavpila: “Raje se pri priči spremenim v kačo, kot pa da bi ti dala en sam krajcar.” Spremenila se je v pol žensko, pol kačo in še danes čaka na svojega rešitelja.

Z gradu je lep pogled na stari Kamnik, do Glavnega trga in kamniške mestne hiše, na frančiškanski samostan, na cerkev sv.Jožefa na Žalah in na prostor ob Kamniški Bistrici kjer se je nekoč raztezal kompleks znane in uspešne tovarne Utok. Danes je na tem mestu stanovanjsko naselje in nakupovalno središče.

kamnik mali grad — Ohranjen in obnovljenobrambni stolp na Malem gradu.

Povezano: Kamnik

Nadaljevanje izleta: Mesto pod Malim gradom

Fred Vargas, V Neptunovem vetru

Četrti primer komisarja Adamsberga.

Komisar Adamsberg se s svojimi sodelavci pripravlja na pot iz Pariza, čez Atlantik do Montreala v Kanadi. Tamkajšnji kolegi naj bi jih poučili o svojih preiskovalnih metodah.

Tik pred odhodom, pa Adamsberg v časopisu opazi prispevek, ki mu vzame dih. Zgodil se je umor, umorili so dekle na način, ki komisarja preganja že leta. Trije globoki vbodi v ravni vrsti. Je zopet moril Trizob? Morilec, ki že leta mori, a ga nikakor ne morejo izslediti. Morilec, zaradi katerega tudi njegov brat ne najde miru. Do sedaj je bil prepričan, da je Trizob mrtev, saj je bil priča pogrebu. Ali mori posnemovalec, ali pa se je pravi morilec vrnil? Le kako je to mogoče?

S pomočjo zvestega pomočnika in stare “hekerice” pride simpatični in nenavadni komisar Adamsberg stvari do dna.

Zanimivo in napeto branje za prosti čas.

Še ena napeta kriminalka Fred Vargas in komisarja Adamsberga

Kamnik

Kamnik, staro mestno jedro

Kamnik, mesto v naročju planin.

Turistični slogan vabi v to lepo staro slovensko mesto ob Kamniški Bistrici. Kljub temu, da je Kamnik v naročju planin pa se pozna, da je tudi blizu Ljubljane, saj me je tudi tu pričakala megla, kar na moj fotoaparat ne učinkuje najbolje. Kar je, je.

Na začetku Šutne, nas na majhni vzpetini vabi grad Zaprice, v katerem domuje Medobčinski muzej Kamnika, zelo simpatične pa so tudi stare kašče pred gradom, ki so jih sem pripeljali iz Tuhinjske doline.

Z gradu se odpravimo na sprehod po Šutni, mimo srednjeveških hiš, ki se držijo ena druge. Tu je tudi kamniška župnijska baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, s prostostoječim zvonikom, po zgledu Benetk. V bližini crkve je rojstna hiša generala Rudolfa Maistra, malo naprej, proti Malemu gradu je rojstna hiša slikarja Ivana Vavpotiča in hiša v kateri so živeli trije slovenski slikarji Matija, Anton in Maks Koželj. Potem pa smo že na Malem gradu.

Podobno:

Škofja Loka

Maine Coon

Maine Coon, od ameriške divje mačke do hišne ljubljenke

Na praznovanju svetovnega dneva živali v ljubljanskem parku Tivoli, so me poleg črnega ruskega terierja, navdušile tudi velike mačke, ki so jih v park pripeljali kar v vozičkih, namenjenih prav za mačke in majhne pse. To so Maine Coon.

Samci Maine Coon dosežejo težo tudi do 12 kg, samice nekoliko manj. Moja psička pasme pritlikavi koder je imela 9 kg.

Telo teh mačk je dolgo in mišičasto z močnim vratom, šape so velike in okrogle, rep je dolg skoraj kot telo in zelo gosto porasel z dlako. Maine Coon mačke imajo široko in pravokotno glavo z zaobljenim čelom, ter močno povdarjeno brado. Uhlja sta velika (zaželeni so čopki na vrhu in notranjosti uhlja), široka na bazi in rahlo nagnjena naprej. Oči so velike, ovalne (ko so močno odprte so okrogle) in precej narazen (dovoljene so vse barve). Dlaka je krajša na plečih (in glavi) in daljša na šapah in trebuhu (zaščita pred snegom), svilnata in gosta (lahko se vzdržuje). Poznamo veliko barvnih kombinacij (zelo malo jih ni dovoljeno).Vir: goldenmainecoon

Ime so dobili po ameriški državi Maine, ki je tega velikega lepotca vzela za svojo uradno mačko. Po nekaterih zgodbah, je pasma nastala s križanjem domače mačke in rakuna (coon). Od tu ime Maine Coon.

Povezano: Praznovanje v Tivoliju

Ruski terier

Črni ruski terier, od vojaškega psa do hišnega ljubljenčka.

Na letošnjem praznovanju ob dnevu živali, v parku Tivoli, me je v poplavi vseh pasem, ki so tam bile, še najbolj prevzel črni ruski terier. Mogoče zato, ker sem ga videla prvič, ali pa ker je tako lep in velik pes.

Doma sem takoj pobrskala po internetu in našla spletno stran družine, ki vzreja ruske terierje in živi z njimi – (black terrier).

Pasma je nastala s križanjem velikega šnavcerja z airedalskim terierjem, nato pa še z rottweilerjem, pa z novofundlancem. Tako so nastali čudoviti črni psi, ki so jih poimenovali črni terier. Prvi standard pasme so objavili leta 1958. v pravilih za šolanje vojaških psov, v nekdanji Sovjetski Zvezi.

Iz službenega psa (tako kot naš policijski pes Arni), se je ruski črni terier prelevil v hišnega ljubljenčka. Res da je malo velik, toda vzreditelji pravijo, da je to umirjen, vodljiv in vdan družinski član. Kar velja za prav vsako pasmo, ki ji namenimo dovolj časa in pozornosti, pa naj bo to mali yorkshirski terier ali pa veliki tibetanski mastif.

črni ruski terier — Črni ruski terier je umirjen, vodljiv in vdan družinski član.

Velike pasme:

Tornjak

Povezano:

Praznik živali 2010

Praznovanje v Tivoliju

Praznovanje ob svetovnem dnevu živali v Tivoliju, kjer se je zbralo veliko različnih pasem.

Tokrat drugi del predstavitve lepih hišnih ljubljenčkov, med katerimi so višavski terier, border collie, beagle, bulterier, čovčov, nemška doga, hovawart, lhasa apso, mops, metuljček, rodezijski grebenar in še in še, seveda pa pri nas nikoli ne manjka zlati prinašalec.

Jaz imam pa novo rutko. (rodezijski grebenar)

nevarne pasme — Toliko o "nevarnih" pasmah, ki se veselo igrajo z mladiči in mirno sedijo ob svojem gospodarju. Potreben je čas in trud, da psa navadiš poslušnosti, ne glede na to katere pasme je.

In zakaj jaz stojim ob mačji stojnici? (labradorec)

Tole praznovanje je pa naporno, jezik imam skoraj do tal. (zlati prinašalec)

metuljček — Metuljček, majhen kuža z veliko energije in igrivosti.

yorki — Pa jaz se ne bi kar naprej česala. (yorkshirski terier)

Povezano: Praznik živali 2010

Praznik živali 2010

4. oktober je svetovni dan živali. Tudi v letošnjem letu, so v ljubljanskem parku Tivoli, pripravili zanimivo praznovanje, v soboto 9.10.2010.

V Tivoliju se je zbrala pestra druščina psov, mačkov, njihovih lastnikov in vseh ljubiteljev živali.

Veliko različnih pasem je prišlo na svoje praznovanje, bili so čistokrvni in čistokrvni mešančki, mladiči in odrasli.

Zanje je bil pripravljen kotiček za igro, lepotilni salon in pa veliko priboljškov, ki sta jih zanje pripravila Pedigree in Whiskas. In kakšne čudovite štirinožce sem srečala:

kraški ovčar — Pridna sem, prosim piškot, pravi kraška ovčarka.

Dobrodušni velikan, aljaški malamut Remi.

švicarski beli pes — Švicarski beli pes, Princ.

Sorodno: Svetovni dan živali 2009

Nadaljevanje: Praznovanje v Tivoliju

Trubarjeva hiša literature

Trubarjeva hiša literature je bila odprta v sklopu prireditev, ki potekajo pod okriljem projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010.

primož trubar — Primož Trubar, svetlobna inštalacija v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.

Trubarjeva hiša stoji ob Ljubljanici, na Ribjem trgu 2, vhod v Hišo literature pa je iz Stritarjeve 7.

Renesančna hiša v dveh nadstropjih je bila postavljena leta 1524. za ljubljanskega veletrgovca Wolfganga Boscha. Leta 1562. pa je v njej prebival slovenski duhovnik in prvi pisatelj Primož Trubar.

V Hiši literature je tudi spominska soba posvečena Primožu Trubarju. Zanimiva je svetlobna inštalacija, italijanskega umetnika Allesandra Luppija, ki nam prikazuje pisatelja s knjigo v rokah.

V Hiši je čitalnica, opremljena z znanimi slovenskimi stoli Rex. Seveda so tu tudi knjige in različne revije, ki jih lahko prebiramo.

Organizirajo različne prireditve: literarni večeri, predstavitve knjig, pogovori s pisatelji in pesniki, javna branja, tribune, koncerte in še marsikaj.

Zanimivo:

Od Prešerca do Botaničnega vrta