bojan_svetlana74 | Svetlana – SLOVENIJA

Blatno jezero in Tihany

Pogled na madžarsko "morje" - Blatno jezero. — Pogled na madžarsko “morje” – Blatno jezero.

Izlet v Budimpešto smo sklenili z obiskom polotoka in vasice z istim imenom Tihany, na severni obali Blatnega jezera, kjer je to najožje. Z razgledne točke je čudovit razgled na jezero. Na tem lepem kraju je nekaj časa živel tudi zadnji cesar z dunajskega dvora Karel I. in njegova žena Zita.

Tihany je zelo priljubljena turistična točka z veliko obiskovalci, zato je skoraj vsaka hiša trgovina s spominki ali gostišče s prenočišči, kjer ponujajo svoje tradicionalne jedi, kot so: golaž, paprikaš ali segedin. Paprika je skoraj obvezen del madžarske kuhinje. V vasici je tudi etno muzej na prostem. Tu je tudi veliko sprehajalnih poti, ki marsikje ponujajo lep razgled na jezero.

Paprika, na vsakem koraku jo lahko srečamo.

Ko gledaš Blatno jezero, imaš občutek, da si na morju. V njem ljudje plavajo, surfajo, jadrajo, ribarijo, na njegovih obalah pa se nastavljajo soncu. Poleg tega pa imajo tudi urejeno kolesarsko pot, ki je speljana okoli jezera.

Tu so tudi številne jahalne šole za začetnike in tiste, ki že obvladajo ježo na konjih in se lahko udeležijo večdnevnih izletov v naravo.

Zvečer smo se polni lepih vtisov vračali proti domu. Na poti pa smo doživeli še eno zanimivost. Vračali smo se namreč 30. aprila, na dan, ko po Sloveniji gorijo kresovi. Zanimivo je bilo spremljati kresove po naših krajih vse od Prekmurja, preko Štajerske do Ljubljane.

Izlet v Budimpešto

Že leta 2000 smo se za prvomajske praznike odpravili na izlet v Budimpešto, glavno mesto Madžarske. Sprva so nas na poti spremljali slovenski grički, ko pa smo prestopili mejo pa samo še ravnina do koder ti seže oko. Naprej smo se peljali po južni strani Blatnega jezera do Budimpešte, slikovite prestolnice ob Donavi. Krasijo jo čudovite cesarske in kraljevske zgradbe in mnogi pravijo, da je Budimpešta dvojčica cesarskega Dunaja, tako sta si podobna. Reka Donava ločuje mesto na dva dela. Na desnem bregu leži Budim, zeleni predel mesta kjer je tudi grajski grič z grajsko palačo. Tu je Ribiška trdnjava s čudovitim pogledom na Budimpešto in pa Matjaževa cerkev, kjer so kronali madžarske kralje. Na levem bregu je ravninska Pešta z najlepšo stavbo v kateri je parlament. Na Donavi je tudi zelo zanimiv Margaretin otok. Ime nosi po hčeri kralja Bele IV, ki je dal na otoku zgraditi samostan, v katerem je morala Margit živeti od svojega devetega leta, ker se je tako zaobljubil njen oče.

Grajska palača. V drugi vojni je bila zelo uničena in so jo nanovo pozidali, žal so tudi okna, ki so jih vstavili novejšega izgleda.

Matjaževa cerkev na grajskem griču, kjer so kronali kralje, danes v njej prirejajo tudi koncerte.

Mesto krasijo tudi mostovi. Ta je cesarski most in ima na vrhu krono.

Na izletu v Budimpešto je vsekakor nujno obiskati Čardo.

Lep pozdrav iz Ljubljane

Nekoč, v še ne tako davnih časih, smo živeli brez interneta in e-pošte. Ko smo šli na izlet v kakšno lepo mesto, smo kupili še lepšo razglednico in skoraj obvezno napisali: Lep pozdrav iz… Jaz vam tokrat pošiljam lepe pozdrave iz mrzle in sončne Ljubljane, prestolnice samostojne Slovenije in kakšno leto nazaj tudi Evropske unije.

ljubljana-134 — Pogled na Ljubljanico iz Trnovega proti cerkvi sv. Jakoba in gradu.

ljubljana-128 — Začetek Trnovskega pristana, ki ga je uredil slovenski arhitekt Jože Plečnik.

ljubljana-132 — Trnovski pristan, oaza miru primerna za sprehod, opazovanje račk, ob toplejšem vremenu tudi za branje na terasah ob Ljubljanici.

ljubljana-136 — Krakovska ulica. Krakovo je bilo nekoč predmestje Ljubljane, danes se drži njenega centra.

ljubljana-138 — Trnovska cerkev, v kateri je služboval Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj. Tu naj bi se prvič srečala Julija Primic in France Prešeren. Pred cerkvijo je Trnovski most z napisom Trnovo in Krakovo. Reka Gradaščica je meja med njima.

ljubljana-146 — Obok nad Karlovško cesto, ljubljanska južna vrata. Ob prenovi Karlovške ceste je obok povezal Rožno ulico, ki vodi na grad.

ljubljana-154 — Petek 13. pa še črni muc. Pa kaj morem, če je pa takooo luškan.

ljubljana-157 — Pasji lepotec, snežno beli samojed, ob Ljubljanici pridno čaka gospodarja.

Leonberžan

Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je bilo zelo veliko pasjih lepotcev. Ker so mi zelo všeč medvedasti kužki, kot so bernardinec in od letošnje razstave zame na novo spoznani pasmi, srednjeazijski ovčar in kavkaški ovčar, sem se kar dolgo zadržala tudi pri pasmi leonberžan. Veliki, močni psi z milim pogledom. Tak vtis sem dobila o njih, kajti to pasmo sem videla prvič, zato sem doma malo pobrskala po pasjih knjigah, da bi zvedela o njih še kaj več.

Leonberžan izhaja iz Leonberga v Nemčiji. Zgodovina pasme pravi, da je mestni svetnik želel ustvariti psa, ki bi bil podoben levu, ki je bil v grbu mestne hiše v Leonbergu. Leonberžan naj bi bil mešanica genov landseerja, novofundlanca, bernardinca in pirenejskega ovčarja. Same pasje veličine.

Leonberžan doseže težo do 50 kg, plečna višina pa je lahko do 80 cm. Nisem našla kaj dosti podatkov o njegovem značaju, toda če pogledam iz katerih vse pasem je nastal, ne more biti drugega kot dobrodušen velikan.

Izlet v Rim

Po ogledu Firenc smo se odpeljali še do glavnega mesta Italije in pokrajine Lacij, Rima. Tako smo združili izlet v Firence in Rim. V Rimu smo bili dva dneva, zato smo si ogledali najpomembnejše in najbolj znane znamenitosti večnega mesta. V Fontano di Trevi sem vrgla kovanec, ker se želim še vrniti v Rim in upam da prav kmalu.

Rim je eno največjih mest v Evropi. Leži na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih. Obdaja ga Avrelijevo obzidje, ki so ga za obrambo zgradili med leti 272 in 279. Zajemalo je vseh sedem rimskih gričev in velik del je še danes zelo dobro ohranjen.

Avrelijevo obzidje je zajelo vseh sedem rimskih gričev.

Naslednja postaja na rimskem izletu je bil znameniti Kolosej. Odprli so ga leta 80, predvsem za borbe gladiatorjev, sprejel pa je do 50.000 gledalcev. Ime mu res dobro pristaja.

Mimo Koloseja nas pot pripelje do Foruma ali Forum Romanum. Bil je središče rimskega javnega življenja, sprva se je tu trgovalo, v dobi republike pa so prevladovali javni posli, zgradile so se številne stavbe v katerih sta zborovala senat in ljudstvo.

Preden se povzpnemo na najmanjši od sedmih rimskih gričev, Kapitol, se na ploščadi odpre najlepši razgled na celotni Forum Romanum. Od tu je tudi zgornji posnetek.

Kapitol je bil politično in versko središče starega Rima. Na Kapitolskem trgu so tri palače: kapitolski muzej, senatska palača in konzervatorska palača. Osnutke za obnovo palač in ureditev trga je napravil Michelangelo, italijanski kipar, slikar in arhitekt in jih v veliki meri tudi sam izvedel.

Kapitolski grič, najmanjši med sedmimi rimskimi griči. — Kapitolski trg na Kapitolskem griču, ki je najmanjši med sedmimi rimskimi griči.

Panteon je bil zgrajenleta 27 pred našim štetjem kot svetišče za čaščenje bogov in je najbolj ohranjena antična stavba v Rimu. Zanimivo je, da ima okrogla kupola na vrhu odprtino pa kljub temu padavine nikoli ne prodrejo v notranjost Panteona. Predverje krasi 16 granitnih korintskih stebrov, ki so visoki 12,50 m. V njem je med drugim tudi grob velikega slikarja Raffaella Santija.

Grob slikarja Raffaella Santija v Panteonu.

Slovite španske stopnice so zgradili kot povezavo med Španskim trgom in Trinita dei Monti, to je trg na katerem stoji francoska cerkev z istim imenom. Zaradi številnih filmov, ki so se tu snemali, je teh 137 stopnic nenehno obleganih s trumami turistov.

Fontana di Trevi je današnjo podobo dobila leta 1762. Kot sem že omenila, če se hočeš vrniti v Rim “moraš” čez ramo v fontano vreči kovanec. Na ta način se menda zbere letno tudi do 100.000 €.

Angelski grad je začel graditi cesar Hadrijan leta 135 za svojo grobnico, zato ga imenujejo tudi Hadrijanov mavzolej. Danes je grad obnovljen po starih načrtih in v njem je muzej.

angelski-grad

Auel, Rod jamskega medveda

Zgodovinski roman Rod jamskega medveda, je napisala ameriška pisateljica Jean M. Auel in je prvi iz zbirke Otroci zemlje. Knjiga je saga o prazgodovini Evrope in zanimiva ter razburljiva zgodba o deklici Ajli, pripadnici kromanjonske rase, podobna naši, ki jo reši neandertalsko pleme. Komaj triletna Ajla, po velikem potresu ostane sama in ko je že na koncu z močmi in čudežno preživi napad jamskega medveda, jo najde pleme neandertalcev, ki si išče novo votlino za prebivanje. Ajla poslej živi z njimi v votlini, čeprav je po videzu in umu popolnoma drugačna. Spremljamo življenje človeka v ledeni dobi, spoznavamo običaje, orodje in orožje ki so ga izdelovali, kakšno hrano so jedli in kakšni so bili odnosi med moškim in žensko. Toda Ajla je bila le preveč drugačna, v svoji radoživosti in radovednosti, prekrši rodovna pravila, ko se nauči loviti in to počne celo bolje od moških. Ajla je izobčena iz roda in primorana ga je zapustiti.

Firence

V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane proti Italiji, mimo Padove in Bologne smo prispeli v čudovito Toskano, bolj natančno njeno najbolj prepoznavno mesto Firence.

Preden se spustimo po cesti v središče Firenc, je z griča enkraten pogled na večino glavnih znamenitosti.

Toskana, dežela sonca, gričev z vinogradi in oljkami, dežela dobre hrane in vina, dežela umetnosti in kulture. Firence glavno mesto Toskane, ležijo ob reki Arno.

ponte-vecchio

Reka Arno in znameniti most Ponte Vecchio s svojimi trgovinicami, v glavnem so to zlatarne in trgovine s spominki. Ponte Vecchio so zgradili leta 1345 in od takrat se bojuje z reko, ki zna biti pravi hudournik in večkrat poplavlja Firence. Preživel je tudi drugo svetovno vojno, ko so nacisti vse mostove v Firencah razstrelili.

katedrala-santa-maria-del-fiore-2

Skoraj zagotovo največja znamenitost Firenc, kar se stavb tiče, Duomo – Katedrala Santa Maria del Fiore, ki so jo začeli graditi leta 1296. Zaradi kupole, ki je bila največja do takrat zgrajena, so se dela precej zavlekla. Danes je iz kupole čudovit razgled na Firence, toda treba je prehoditi 463 stopnic.

Campanile di Giotto – Giottov zvonik stoji poleg Duoma, visok je 85 m, večbarven in poln dekorativnih reliefov.Giotto ga je začel graditi 1334. leta, ko je bil mestni arhitekt. Ker je umrl ko je zgradil le prvi nivo od petih, sta zvonik dokončala še dva arhitekta Pisano in Talenti.

palazzo-vecchio Palazzo Vecchio – Mestna hiša stoji na Piazza della Signoria, poleg znamenite galerije Uffizi. Stavbo so dokončali leta 1302.

michelangelov-david-firence — Pred Palazzo Vecchio stoji kopija Michelangelovega Davida.

santa-croce Cerkev Santa Croce – Sv. Križ je verjetno gradil isti arhitekt kot Duomo in Palazzo Vecchia. Gradili so jo med leti 1294 do 1450.V tej cerkvi je Michelangelov grob in grob Niccoloja Machiavellija, ki je bil politik in filozof. Cerkev ima veliko spomenikov znamenitih oseb in znamenitih kiparjev.

dantejeva-rojstna-h-v-firencah

Dante Alighieri se je rodil v Firencah 1265. leta, umrl je v Ravenni 1321. kjer je tudi pokopan. V Padovi je študiral filozofijo in astronomijo. Ukvarjal se je s politiko, zaradi katere je bil tudi izgnan iz Firenc in tja se ni nikoli več vrnil. Njegovo zelo znano delo je ep Božanska komedija, pri katerem ga je navdihovala njegova velika a neuresničena ljubezen Beatrice.

dante-v-firencah

Dante Alighieri – spomenik velikega italijanskega pesnika stoji pred cerkvijo Santa Croce.

Marley in jaz

John Grogan, ameriški novinar, je v knjigi Marley in jaz popisal čudovito zgodbo o življenju labradorca, ki je dvanajst let živel z njegovo družino. Marley je bil prav poseben labradorec, sprva mala simpatična kepica je prav hitro zrasla v velikega, nerodnega in neubogljivega psa, ki je imel le še malo od tistih lastnosti, ki jih omenjajo priročniki o pasmah. Marley uničuje družinsko lastnino, divja po soseski, še celo iz pasje male šole ga vržejo. Je pa po Groganovih besedah Marley eden najbolj zvestih in najprijaznejših psov, kar jih je kdaj živelo. Knjiga na duhovit način opisuje dogodivščine s psom Marlyjem, ki je ime dobil po legendarnem glasbeniku z Jamajke, Bobu Marleyu. Zelo, zelooo zanimivo branje.

labradorec

Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je v velikem številu sodelovala tudi pasma labradorec. Seveda je tak značaj, kot ga je imel Marley, so zelo redek. Labradorec je družaben, prijazen in na družino zelo navezan pes. Je velik ljubitelj vode, saj je nekoč ribičem prinašal plovce ribiških mrež, da so jih lahko izvlekli iz vode.

Zgodovina pasme sega v pokrajino St.John´s v kanadski Novi Fundlandiji, od tam pa je s trgovskimi ladjami prispel v Anglijo, kjer so vzredili labradorca, kakršen je danes.

labradorec

Sprehod po Ljubljani

Danes je po dolgem času posijalo sonce v Ljubljani in odločila sem se malo raziskati pot od centra pa do gradu Fužine, seveda s fotoaparatom. Na tej poti sem videla veliko zanimivega in kar nekaj znamenitosti Ljubljane.

Na Ljubljanici sem videla labode in račke, na desni strani odkrila cerkev sv. Terezije, rahlo nenavadne oblike in z rdečo preobleko, naprej in mimo tržnice Moste je na levi strani dvorec Sela iz 18. stoletja, srečala sem simpatičnega čov-čova, posnela ptičjo hišico, ki ima kar tri nadstropja in prišla tudi do gradu Fužine, obnovljen, v njem je stalna razstava slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ob gradu pa je zelo zanimiv most čez Ljubljanico, Fužinski most.

Čeprav pravijo, da Ljubljanica ni med najčistejšimi rekami, pa bliz tržnice v Mostah labodi v njej veselo plavajo. — Čeprav pravijo, da Ljubljanica ni med najčistejšimi rekami, pa v bližini tržnice v Mostah labodi v njej veselo plavajo.

Cerkev sv. Terezije na Kodeljevem je bila zgrajena oktobra 1938.

Dvorec Sela stoji ob Zaloški cesti, zgrajen je bil v 18. stoletju kot letovišče za jezuite iz Trsta.

Čov-čov je simpatičen pes, ki je po naravi zadržan in svojeglav. Nekje sem prebrala, da je podoben plišastemu medvedku in s tem se kar strinjam, toda kljub temu se ne crklja prav rad.

V ljubljanskih mostah lepo skrbijo za ptiče, saj so jim postavili skoraj hotel, ptičja hišica v treh nadstropjih. Zelo lepo in pohvale vredno. — V ljubljanskih Mostah lepo skrbijo za ptiče, saj so jim postavili skoraj hotel, ptičja hišica v treh nadstropjih. Zelo lepo in pohvale vredno.

Grad Fužine, utrjen renesančni dvorec postavljen med leti 1528 in 1557. Danes je v njem Arhitekturni muzej in stalna razstava Arhitekt Jože Plečnik.

Fužinski most čez Ljubljanico, v bližini gradu Fužine. Začetek gradnje je bil 17. november 1986.

Včasih ni treba prav daleč da vidiš zanimive stvari, največkrat pa hitimo mimo njih in jih niti ne opazimo.

Bernardinec

Na letošnji mednarodni razstavi psov v Ljubljani nisem opazila prav veliko psov pasme bernardinec. Nekaj dobrodušnih velikanov pa se je le prišlo pokazat. Pa kdo jih ne bi imel rad. Prav vsak, ki je gledal serijo filmov o psu z imenom Beethoven, pozna to pasmo. Kljub svoji veliki postavi, lahko doseže plečno višino do 90 cm in težo do 90 kg, je to prijazen in zvest pes. Zelo rad sprejema obiske, saj mu zaradi svoje velike pojave ni treba lajati, da prežene nepridiprave, zadostuje da se pokaže. Pasma izvira iz Švice, vendar pa so prednika bernardinca v te kraje pripeljali že Rimljani. V zavetišču za reveže sv. Bernard, so to pasmo vzgajali nekje od leta 1660. Ker so bili močni psi, so jih uporabljali za vleko sani. Pogosto lahko vidimo sliko bernardinca, ki ima okoli vratu pritrjen sodček z rumom. Tako naj bi reševal planince, ki jih je zasul plaz, toda ali to drži še niso ugotovili. bernardinec