Po ogledu Padove, starega univerzitetnega mesta, smo se po avtocesti odpeljali na ogled naslednjega italijanskega mesta z našega popotniškega seznama. Ravenna, imenovana tudi mesto mozaikov, kajti tu lahko vidimo najlepše še ohranjene bizantinske mozaike na svetu, če ne upoštevamo tiste v turškem Carigradu, leži v italijanski pokrajini Emilii-Romagni. Ravenna je bila v 5. stoletju prestolnica rimskega cesarstva, mozaiki pa so nastajali med 5. in 7. stoletjem.
Cerkev Sant Apollinare in Classe, mozaiki na spodnjih fotografijah so iz te cerkve, je nekaj kilometrov iz Ravenne proti Jadranskem morju, v mestecu Classis, ki je bilo nekdaj pristanišče.
V Ravenni je pokopan tudi veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, znan po svoji pesnitvi Božanska komedija.
Skoraj vsak slovenski razstavni prostor, na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas Ljubljana 09, je imel razstavljeno kakšno zanimivo znamenitost svojega kraja. Nekaj sem jih ujela v fotografski aparat.
To je Brigica, ki ni "razstavni eksponat", na razstavnem prostoru je bila samo kot družabnica.Kamniški dvorni pisar je s svojo umetelno pisavo napisal tudi moje ime.
Novo mesto je na ogled postavilo lutko ženske, pripadnice višjega sloja iz halštatskega obdobja, to je starejša železna doba, 8. do 4. stoletje pred našim štetjem.
Prav to obdobje, po arheoloških najdbah, uvršča Novo mesto v sam evropski arheološki vrh.
V Dolenjskem muzeju, Novo mesto je na ogled stalna arheološka razstava iz tega obdobja.
Velenje nam predstavlja opremo sobe rudarske družine okoli leta 1930. Podarili so mi kos premoga, če slučajno spet kdo zapre kakšno pipo.Ptuj je v Ljubljano pripeljal kurenta, da odžene zimo in prikliče pomlad.Med tujimi razstavljalci, se je s svojimi znamenitostmi predstavila Srbija. Poudarek je bil na Beogradu z okolico in na Vojvodini.Zanimiva italijanska stojnica z italijanskimi dobrotami.Stojnica Bosne in Hercegovine z razstavo uporabnih predmetov.
V sklopu sejma Turizem in prosti čas še Salon plovil.
Padova, prav tako kot romantična Verona, del italijanske pokrajine Benečije. Mesto ima zelo bogato zgodovino, saj se je začelo razvijati že v času rimskega imperija. V Padovi je bila leta 1222 ustanovljena ena najstarejših italijanskih univerz. Glavna znamenitost je mogočna bazilika sv. Antona Padovanskega.
Bazilika sv. Antona Padovanskega.
V baziliki je sv. Anton, zavetnik izgubljenih stvari, zaljubljencev, popotnikov, tudi pokopan. V cerkvi lahko vidimo Donatellove bronaste reliefe, ki prikazujejo življenje tega svetnika. V zadnjem delu te ogromne cerkve je kapela relikvij, ki je polna votivnih predmetov.
Pred baziliko stoji bronasti kip na kamnitem podstavku, posvečen vojščaku Gattamelatu, prav tako delo italijanskega renesančnega kiparja Donatella.
Na podstavku so vrata, ki ponazarjajo vhod v podzemlje. Če so zaprta, je v deželi mir, v nasprotnem je vojna.
Kupola bazilike sv. Antona Padovanskega v Padovi.Mestne ulice starega mestnega jedra Padove. Pot vodi do bazilike sv. Antona Padovanskega. Ob poti je veliko malih kavarnic z odlično kavo.Prato della Valle, trg v Padovi je tretji največji trg v Evropi. Obdaja ga kanal, ob njem pa so v dveh vrstah postavljeni kipi. Vsako soboto je tu sejem, zelo me spominja na nekdanji Ponteroso v Trstu.
S Kongresnega trga v Ljubljani smo se mimo Benetk in Padove, pripeljali do Verone. Mesto poznano po ljubezenski zgodbi med Romeom in Julijo, ki naj bi se dogajala ravno v tem mestu. Verona je glavno mesto Veronske pokrajine v Italiji, in je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo Benečijo. Leži ob reki Adiži in ima okoli 270.000 prebivalcev, kar je nekaj več kot Ljubljana. Ogledali smo si nekatere mestne znamenitosti:
Arena
Najbolj obiskana znamenitost Verone je rimska arena iz 1 st. n.št. Je tretja največja ohranjena arena, takoj za rimsko in neapeljsko. V poletnih mesecih so tu operne predstave, ki so zelo dobro obiskane, saj lahko arena sprejme do 20.000 gledalcev.
Vse glavne znamenitosti so precej na kupu in si jih lahko ogledamo kar peš.
Mimo arene se obrnemo na desno in že smo na glavni nakupovalni ulici Via Mazzini, kjer najdemo predvsem trgovine z dragimi oblačili in čevlji.
Pozno popoldan in zvečer, se ulica Via Mazzini spremeni v sprehajališče.
Trg Piazza delle Erbe
Trg Piazza delle Erbe ali Zeliščni trg je prostor namenjen trgovanju, v dopoldanskem času tržnica, ob vsakem času pa stojnice z “uporabnimi” predmeti.
Grobnica Scaligierijev, ki so bili pomembna mestna plemiška rodbina.
Mesto Verona leži ob reki Adiži.
Romeo in Julija, zgodba dveh zaljubljencev, katerih družini sta na smrt sprti in ne dovolita njune zveze, se zanju tragično konča.
Hiša v kateri je živela družina RomeaZnameniti Julijin balkon.
Aljaški malamut, ki je na razstavo prišel iz ZDA, kar je pokazal s svojo ležalko.
Aljaški malamut je dobil ime po ljudstvu Mahlemut, ki živi na severu Aljaske. Uporabljali so ga kot vlečnega psa in o tem piše tudi Robert Specht v svojem romanu Tisha. Življenje na Aljaski kjer pozimi temperatura pade do – 70 stopinj C in kako so ti psi odporni ter se odlično znajdejo v takem podnebju, saj imajo zelo gosto dlako. Zelo so navezani na gospodarja, potrebujejo prostor in veliko gibanja, zato je življenje v mestu zanj že skoraj mučenje malih živali.
Zahodnovišavski beli terier je nastal bolj po naključju, ko se je v leglu cairn terierja, ki je rdeče barve, skotilo leglo popolnoma belih mladičev. Iz njih so rejci vzgojili novo pasmo in jo poimenovali po zahodnem delu škotskega višavja. Po videzu je to majhen, močan kuža z mišičastimi nogami, Temu primerno je tudi živahen in zelo aktiven, včasih samosvoj in nagajiv. Potrebuje veliko pozornosti.
Še zadnje priprave na nastop na pasji razstavi.
Večina terierjev izvira iz Velike Britanije. Izvor imena je v latinski besedi terra, ki pomeni zemlja, saj so te male in živahne pse uporabljali za delo pod zemljo. Bodisi kot lovce v rovih in brlogih ali pa kot pomoč v rudnikih za pregon rudniških glodalcev. Za tako delo so morali biti majhni, neustrašni in odločni in te lastnosti imajo terierji še danes.
Na mednarodni pasji razstavi CACIB Ljubljana 09, je bila pasma višavski terier zelo dobro zastopana.
Po končanem lepotičenju, se je treba pokazati sodnikom in gledalcem.
Po letu 1970 je postal zahodnovišavski beli terier izredno priljubljen hišni ljubljenček. Temeljito je spremenil svoje delovne navade, saj zelo rad živi z družino v stanovanju in kot vsak pes obožuje vrt ali saj teraso v svojem domovanju, saj imajo neomejeno veliko energije in so zelo zabavni. Zaradi ogromne energije potrebuje redno gibanje.
Nekaj slik pasjih mladičev, ki so se prišli pokazat na mednarodno razstavo psov CACIB Ljubljana 09 v soboto 17. januarja. Male kepice različnih pasem, so privabile nasmeh na vsak obraz, ki je spremljal njihov obhod po zelenem podiju. Poglejmo.
Mlada labradorca sta bila vesela snidenja.Nekateri so radovedno zrli v svet.Nekateri so bili nad dogajanjem začudeni.
Zlati prinašalec je bil rahlo nezaupljiv.
Nekateri so bili že malo naveličani.
Terier Jack Russel pa hiperaktiven že od mladih nog.
Na januarski mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 09 smo lahko videli tudi pse pasme srednjeazijski ovčar. Prav tako kot kavkaški ovčar, tudi ta izvira iz Rusije. Če oba primerjam kot laični ljubitelj psov, je srednjeazijski ovčar na pogled bolj prijazen, medtem ko je kavkaški precej robustnega videza. Toda vsak pes je tak kot ga gospodar vzgoji. Največji in najbolj robusten pes se lahko obnaša kot ljubeč hišni ljubljenček.
Pred “strogim” sodnikom se je treba pravilno postaviti.
Srednjeazijski ovčar je zelo stara pasma, saj njegov obstoj sega v srednji vek. Skozi stoletja je bil in je še danes čuvaj črede, je pastirski pes in je v ožjem sorodstvu z večjim kavkaškim ovčarjem. Čeprav se kot večina psov zelo rad crklja, kot je videti na prvi sliki, pa strokovnjaki menijo, da ni primeren za spremljevalca.
Na mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 09 na Gospodarskem razstavišču, sem največ časa prebila v dvorani za velike pasme. Eden lepši od drugega. Najbolj pa sem bila očarana nad kavkaškim ovčarjem. Kar nekaj so jih Rusi pripeljali na razstavo in glede na to kakšne velikosti so, bi lahko celo dvorano namenili samo njim.
Zelo velik, celo ogromen lahko rečem. Kavkaški ovčar na sliki je bil kar prijazen, kar naprej je ponujal tačko vodniku.
Kavkaški ovčar je ruska pasma in izhaja s Kavkaza, kjer jih še danes uporabljajo za čuvaje čred in domov. Samci lahko zrastejo tudi do 76 cm višine. Po značaju je pogumen (kaj ne bo pri taki veličini), samozavesten, težko podredljiv, zelo močan pes, ki ima prirojen občutek za varovanje svoje črede, kamor šteje vse na domačiji od kokoši naprej. To je njegovo in pika. Lastnik kavkaškega ovčarja mora biti telesno močan še bolj pa psihično, da lahko pravilno ravna s psom.
Mladiček kavkaškega ovčarja
Kdor si želi tega psa mora imeti veliko posestvo, da se lahko pes po mili volji podi po njem. Za katero pasmo pa to ne velja, skoraj za vse, razen za male pa še ti se veselijo ko začutijo, da gresta z gospodarjem ven.
Včeraj je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 50. jubilejna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 09. Na razstavi je sodelovalo 207 različnih pasem iz 28 evropskih držav in ZDA. Poleg pasjih lepotcev, ki so bili skoraj iz vseh koncev sveta, smo si lahko ogledali tudi spremljevalne prireditve. Učna ura “Brez strahu pred psom” kjer so kinologi predstavili način srečevanja s psom in pa razumevanje pasjega besednjaka, kako razumeti pasje gibe. Taka delavnica poteka tudi po osnovnih šolah. Predstavile so se Tačke pomagačke, slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov. Videli smo tudi ples zlatega prinašalca s svojo vodnico. Skratka veliko lepega in zanimivega. Ker pa so glavne zvezde pasji lepotci, ki so se v Ljubljano prišli pokazat je tu kar nekaj slik.
Psi so prihajali s svojimi gospodarji na razstavo. Med njimi so bili tudi trojčki.Črno beli novofunlandec
Kavkaški ovčar
Nemška dogaLeonberžanLeonberžan, skupinska slikaČrno bela nemška doga