znamenitosti | Svetlana – SLOVENIJA

Pordenone

Izlet v Pordenone, mesto v italijanski deželi ali regiji Furlanija- Julijska krajina.

Po dopoldanskem ogledu čudoviteg sejma cvetja-Ortogiardino, smo se odpravili še na potep po starem mestnem jedru Pordenona.

V regiji Furlanija-Julijska krajina je mesto Pordenone na četrtem mestu po pomembnosti. Trst, Gorica, Udine in Pordenone. Na jugu meji na pokrajino Veneto z glavnim mestom Benetke. Pordenone ima okoli 50.000 prebivalcev in zelo razvito keramično industrijo, predvsem izdelujejo čudovite keramične ploščice, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. Mesto leži ob reki Noncello, ob kateri je tudi naravni park, Parco fluviale del Noncello. V staro mestno jedro Pordenona vodi most čez reko Noncello, ki se imenuje Adam in Eva.

Ob reki Noncello živijo različne vrste ptic

Bazilika sv.Marka, Pordenone — Katedrala sv.Marka, Pordenone

Najbolj znana bazilika sv.Marka je prav gotovo tista v Benetkah. Sv.Marko je bil prvi, ki je širil krščansko vero v severnem Egiptu. Pokopan je v Aleksandriji. Katedrala sv.Marka v Pordenonu je nastala v 10. stoletju, srednjeveško zasnovana, romanska cerkev s samostojno stoječim zvonikom.

Občinska palača z lopo ali arkadnim delom, kjer so stali stražarji, ob vročih poletnih dnevih pa so tudi občinski možje sestankovali kar pod arkadami.

Pa še "profil" občinske palače — Pa še “profil” občinske palače

Mestno jedro sestavljajo palače, ki imajo obokane arkade pod katerimi se je včasih trgovalo. Tudi danes je tako s to razliko, da so trgovine umaknjene v pritličja. Ker se palače držijo tesno skupaj ni nobene bojazni, da bi se ob deževnem vremenu pretirano zmočili. Zelo podobno arkadno mesto je tudi Padova. Nekaj utrinkov z ulice, ki je prava promenada, saj se italijani lepo uredijo, čeprav gre samo za sprehod in klepet s prijatelji.

Pordenone, staro mestno jedro, ulica Vitorio Emanuelle

Ker so bile hiše skoraj vse enako visoke, nekako pa se je moralo poznati kdo v mestu je bolj premožen, so to pokazali z okni. Več oken je bilo skupaj, bolj bogat je bil lastnik. Tale s štirimi je bil zelo premožen.

Tudi tale s tremi okni skupaj je bil med bogatejšimi.

Benetke, Venezia

Benetke, po italijansko Venezia, so mesto, ki ga je treba videti vsaj enkrat v življenju.

Benetke so glavno mesto italijanske dežele Benečija, po italijansko Veneto, ležijo pa na severnem delu Jadranskega morja v Beneški laguni. Približno trideset kilometrov nižje od Benetk pa leži mestece Chioggia, z redno ladijsko povezavo med mestoma. Benetke imajo nekaj več kot 300.000 prebivalcev, kar je precej več od Ljubljane.

Markov trg v času ko hranjenje golobov še ni bilo prepovedano.

Ko smo šli v Benetke prvič, smo se tja odpravili s katamaranom Prince of Venice iz našega Pirana. Plovba do Beneške lagune je bila v lepem in mirnem vremenu prijetna in zanimiva, saj se s takim plovilom ne voziš vsak dan. V Benetkah se je popoldan pošteno vlil dež tako, da smo lahko na lastne oči videli kaj pomeni aqua alta oziroma visoka voda, ker trgi ne požirajo vode tako hitro kot dežuje. In ko smo se zvečer vračali v Piran in smo iz Beneške lagune prišli na odprto morje, je bilo to nemirno in razburkano, da smo se do Pirana pošteno pretresli.

Katamaran Princ of Venice — Katamaran Prince of Venice

Nekatere znamenitosti Benetk:

Canal Grande ali Veliki kanal se vije čez cele Benetke in po njem se odvija vodni mestni promet s plovili, ki jih imenujejo vaporeto in imajo svoje številke, kot pri nas mestni avtobus. Ob celem kanalu pa lahko občudujemo veličastne beneške palače, ene bolj, druge malo manj ohranjene. Največja atrakcija pa so prav gotovo gondole in gondoljerji, ki prevažajo turiste po kanalu. Velja pa omeniti še most Rialto s svojimi trgovinicami in most Accademia.

Most Rialto je poln malih trgovinic z beneškimi spominki, kot so beneške maske in obvetne gondole. — Most Rialto je poln malih trgovinic z beneškimi spominki, kot so beneške maske in makete gondol.

Trg sv. Marka ali Piazza San Marco, nekoč poln golobov, danes pa je hranjenje le teh prepovedano.

Baziliko sv. Marka, Basilica di San Marco, ki kraljuje na trgu so začeli graditi leta 832. Za ogled vseh zakladov, ki jih hrani, bi potrebovali cel dan, če ne štejemo še čakanja v vrsti pred vhodom, ki je kar dolga.

Campanile je najvišja stavba v Benetkah, meri 98,5 m. Z dvigalom se lahko povzpnemo nanj in občudujemo razgled daleč naokoli, na otoke Murano in Burano, pa seveda razgled na trg sv. Marka je tudi enkraten.

Pogled iz stolpa Campanile na trg sv. Marka

Podobno uro z zodiakom imajo tudi v Padovi, vendar je ta v Benetkah bolje ohranjena.

Od znamenitosti v središču Benetk velja omeniti tudi Doževo palačo (Palazzo Ducale) in pa Most vzdihljajev (Ponte dei Sospiri). Doževa palača je sedež uprave Benetk že 1000 let. Med to čudovito gotsko palačo in mestnimi zapori pa je Most vzdihljajev, ki ime ni dobil iz kakšnih romantičnih nagibov, ampak so tu zaporniki še zadnjič skozi okno pogledali ven in se poslovili od domačih ter pri tem vzdihnili, saj se je malo kdo vrnil živ od tod.

In za bolj veder konec izleta po Benetkah še obisk delavnice v mestu, kjer turistom prikažejo postopek izdelave steklenih izdelkov iz slavnega Muranskega stekla. Tu je tudi trgovinica z Muranskimi spominki.

Trgovina v mestu z izdelki iz Muranskega stekla

Chioggia – Benetke v malem

Izlet v Chioggio, drugo največje mesto v Beneški laguni, takoj za Benetkami.

Izlet v Padovo smo končali z obiskom mesteca Chioggia, na skrajnem jugu Beneške lagune. Zaradi svojih kanalov in številnih mostičkov mu pravijo druge Benetke. Če bi pogledali iz ptičje perspektive, bi videli, da ima Chioggia tloris v obliki ribje kosti. Leži namreč na dveh večjih vzporednih otokih, ki ju povezujejo kanali in mostovi.

Vrata v Chioggio s kopnega. — Vrata v Chioggio s kopnega

Nahajamo se v Chioggi, na jugu Beneške lagune.

Eden izmed devetih mostov v Chioggi, ki je bil zgrajen 1685 in je najbolj umetniško dodelan. Pravijo, da je to balkon mesta, kajti naprej je samo še morje.

Vhod v Chioggio z morske strani. — Vhod v Chioggio z morske strani

Pristanišče Chioggia, tu je redna ladijska povezava za velike Benetke.

Zvonik Bazilike Sv. Jakoba. — Zvonik Bazilike Sv. Jakoba

Chioggia je bila svoje čase izredno bogato mesto, ki je obogatelo s solinami oziroma pridelavo soli, bilo pa je tudi zelo pomembno pristanišče.

Danes je Chioggia z morskimi kanali, mostovi, ozkimi ulicami, mogočnimi cerkvami in mestnimi palačami, ki so zgrajene v različnih arhitekturnih slogih, samo še naselje s svojo mestno promenado, ki je v soboto popoldan polna lepo urejenih posameznikov, parov in celih družin. Ob našem obisku je bilo mesto precej razkopano, polno gradbenih odrov, kajti staro lepotico je bilo potrebno še malo polepšati.

Na promenadi je polno stojnic z izdelki iz čokolade.

Čokoladna stojnica, še bližnji posnetek.

Sant Andrea. Cerkev sv. Andreja. — Sant Andrea, cerkev sv. Andreja

Palače v Chioggi so zgrajene v različnih arhitekturnih slogih.

Pogled na otok Pallestrina, ki se razteza do Lida, ta pa do Benetk.

Pozno popoldan smo se polni lepih vtisov, ki smo jih nabirali v Padovi, na ogledu ene najstarejših univerz, in v slikoviti Chioggi, mimo Benetk veselo odpravili proti domu. Ni samo fraza: Povsod je lepo, doma je najlepše. Res je tako.

Trgi v Padovi

Izlet v Padovo smo popestrili s sprehodom po slikovitih trgih, mimo hiš v katerih so živeli znameniti možje in seveda z obveznim italijanskim kapučinom.

Padova leži v Padski nižini, obdajajo pa jo vulkanski griči. Je najstarejše mesto severne Italije, saj naj bi ga ustanovil trojanski junak Antenor leta 1183 pr. n.št. Padova je bila srednjeveška mestna državica in ena pomembnejših družin, ki je tu vladala v 14. stoletju, je bila družina Dakarara. Bili so veliki podporniki umetnikov, kot sta bila pesnik Dante in slikar ter arhitekt Giotto, oba sicer iz Firenc v Toskani.

Mestna hiša v Padovi. — Mestna hiša v Padovi

Mestna hiša z dvoriščne strani. — Mestna hiša z dvoriščne strani

Stari del mestne hiše. — Stari del mestne hiše

Stari del mestne hiše, ki ločuje dva trga, zelenjavni in sadni trg.

Ko smo si ogledali znamenito univerzo v Padovi, smo se odpravili še na ogled mestnih znamenitosti: hiš, spomenikov, cerkva in trgov. Mesto bi lahko imenovali tudi mesto arkad, kajti zelo veliko hiš ima nad pločniki arkade, tako da če začne deževati, se lahko mirno sprehajaš pod njimi.

Zanimive hiše v benečanskem slogu nam povedo do kam je Beneška republika nekoč segala. — Zanimive hiše v benečanskem slogu nam povedo, do kam je Beneška republika nekoč segala.

Ob sobotah so ulice Padove zelo živahne. Ulični glasbeniki in njihovi hišni ljubljenčki.

Ulice Padove in obvezne vespe. — Ulice Padove in obvezne vespe

Gosposki trg. Stolp z uro je tak kot v Benetkah, vendar je ta v Padovi starejši.

Hiša v kateri je živel italijanski pesnik Dante Alighieri. — Hiša, v kateri je živel italijanski pesnik Dante Alighieri.

Nasproti hiše v kateri je bival Dante stoji sarkofag Antenora, ustanovitelja Padove. — Nasproti hiše, v kateri je bival Dante, stoji sarkofag Antenora, ustanovitelja Padove.

Mestne uličice in hiše z arkadami. — Mestne uličice in hiše z arkadami

Cerkev Sv.Antona Padovanskega s sedmimi kupolami. — Cerkev Sv.Antona Padovanskega s sedmimi kupolami

Hiša v kateri je živel Donatello, italijanski kipar. — Hiša, v kateri je živel Donatello, italijanski kipar.

Beneški krilati lev v Padovi. — Beneški krilati lev v Padovi

Giotto, italijanski slikar in arhitekt. — Giotto, italijanski slikar in arhitekt

Prato della Valle, največji trg v Padovi je obdan z jarkom in kipi znamenitih osebnosti. Ob sobotah pa šuštarskim sejmom. — Prato della Valle, največji trg v Padovi, je obdan z jarkom in kipi znamenitih osebnosti. Ob sobotah pa s šuštarskim sejmom.

Fontana na Prato della Valle. — Fontana na Prato della Valle

Bazilika Sv. Justine. — Bazilika Sv. Justine

Novofurlandec, hišni ljubljenček iz Padove. — Novofurlandec, hišni ljubljenček iz Padove

Univerza v Padovi

Izlet v Padovo, kjer smo si ogledali znamenito univerzo, eno najstarejših v Italiji.

Kaj me vleče v Padovo, ne vem točno, tokrat sem bila tam tretjič. Verjetno znamenite osebnosti, ki so v Padovi živele in delale, kot so: Dante, Petrarca, Giotto, Donatello, Galilej. Večina teh genijalnih ljudi je prišla iz Toskane, bolj natančno iz Firenc, in danes jih poznajo po vsem svetu. In prav univerza v Padovi, ki so jo ustanovili leta 1222 in je bila za tiste čase izredno svobodomiselna, je s to svojo usmeritvijo privabila kar nekaj znamenitih mož.

Na univerzi v Padovi je predaval slavni Galilejo Galilej.

Na univerzi je ohranjen lesen kateder, s katerega je Galilei predaval in katerega so naredili študentje, da bi lahko profesorja bolje slišali in videli. Osemnajst let je tu predaval astronomijo, fiziko, matematiko pa še kaj in njegova predavanja so bila tako obiskana in priljubljena, da so bila v veliki dvorani, kjer so bila v glavnem predavanja iz prava.

Stene univerze so polne grbov znamenitih profesorjev pa tudi študentov.

Glavna stavba univerze je v Palazzi del Bo in prvotno je bil tu hotel. Ogledali smo si: veliko dvorano, dvorano štiridesetih, anatomsko dvorano in dvorano medicine.

V veliki dvorani so se odvijala predavanja iz prava, kajti največ študentov je študiralo pravo, in kot že rečeno predavanja Galileja. Stene so polne grbov profesorjev in študentov, tako da so se v nekem obdobju odločili, da prenehajo s to prakso, ker jim je zmanjkovalo prostora. Dvorana štiridesetih se nahaja pred veliko dvorano in v njej je štirideset portretov znamenitih mož, ki so študirali v Padovi.

Elena Lucrezia Cornaro, prva ženska na svetu z doktoratom.

Elena Lucrezia Cornaro je želela študirati teologijo, ker pa ji to ni bilo dovoljeno, je študirala filozofijo. Doktorirala je 25. junija 1678 na univerzi v Padovi in je prva ženska na svetu, ki je doktorirala. Toda njene slike ali kipa ne boste našli v dvorani štiridesetih, ampak na dnu stopnic, ob izhodu in še celo za vrati.

Najbolj zanimiv del ogleda je vsekakor anatomska dvorana, Teatro anatomico, ki je prva tovrstna dvorana na svetu. Zgrajena je bila leta 1595 in je po domače rečeno secirnica. Dvorana je izdelana iz lesa, gradili pa so jo Benečani. Res izgleda kot kakšen rimski teater, v krogih postavljene ograje v več nadstropjih, za katerimi so stali študentje medicine, na dnu pa je bila miza, na kateri se je seciranje dogajalo. Dvorana je v globino merila 12 metrov in je lahko sprejela do 300 študentov, uporabljali pa so jo vse do leta 1800. Na žalost pa v notranjih dvoranah ne dovolijo fotografiranja.

Anatomska dvorana zaseda ti dve nadstropji v kotu zgradbe univerze.

Dvorana medicine s srednjeveškim lesenim stropom in freskami je danes namenjena zagovoru diplom študentov medicine.

Še nekaj zanimivih slik univerze v Padovi:

Hodniki univerze z grbi profesorjev in študentov.

Strop univerze v zunanjih arkadah atrija je poslikan z grbi.

Stopnišče univrze. — Stopnišče univerze.

Arkade v dveh nadstropjih, viden je tudi glavni vhod v univerzo v Padovi.

V novejšem atriju je razstavljen fosil, žal nismo izvedeli kje so ga našli. — V novejšem atriju je razstavljen fosil, žal nismo izvedeli, kje so ga našli.

Niš – kaj početi v mestu

Izlet po Srbiji smo popestrili tudi z ogledom Niša, njegovih znamenitosti in trgovin, pa tudi kavarnic se nismo izogibali.

V centru Niša oziroma carskega mesta je trdnjava še iz rimskih časov, ki so jo kasneje dograjevali tudi Turki, v kateri je urejen tudi velik park z nekaj prijetnimi kavarnicami. Od niške trdnjave vodi preko reke Nišave glavna mestna ulica. Pod njo je podzemni nakupovalni center. Na njej pa seveda spet polno kavarnic, saj se prebivalci Niša zelo radi družijo. V stranskih uličicah lahko obiščete kar nekaj muzejev in galerij, lahko pa zavijete do glavne tržnice in kupite zelo lepo sadje, zelenjavo in cvetje.

Ob nakupovalnem centru Mercator, kajti tudi Niš ima najboljšega soseda, leži priljubljen park Sv. Save, kjer si lahko ogledate najnovejšo pravoslavno cerkev v mestu, ob lepem vremenu pa vrsto glasbenih ali gledaliških prireditev.

Novejša pravoslavna cerkev v Nišu. — Najnovejša pravoslavna cerkev v mestu, park Sv. Save, končati morajo le še fasado.

Na vzhodnem delu mesta leži še drugi znan park imenovan Čair, kjer se lahko posvetite vrsti športnih aktivnosti, od drsanja na ledu do nogometa. Ob njem je tudi športna dvorana Čair in priporočam, da jo obiščete ob nastopih srbske reprezentance, saj so “Nišlije” znani kot najbolj srčni navijači, ki naredijo najboljšo atmosfero.

Niš ima tudi svoje toplice, tako imenovano Niško banjo, z bogatim spa programom po ugodnih cenah.

Carsko mesto

Niš je drugo ali tretje največje mesto v Srbiji. Za drugo mesto se bori z vojvodinskim Novim Sadom, saj se je ta, ker leži na ravnini, zelo razširil, medtem ko Niš omejujejo hribčki, ima pa zato precej večje število prebivalstva. Z njim se začne južni del države.

Smo znotraj trdnjave v Nišu, kjer se lahko v kavarnici popije zelo dober cappuccino praktično sredi zgodovinskih izkopanin.

Mesto ima dolgo zgodovino, saj je bilo pomembno že kot rimski Naissus. Po celem mestu leži veliko pomembnih izkopanin, celo na robu mesta so, kar priča, kako veliko je bilo rimsko mesto. Je rojstni kraj rimskega cesarja Konstantina Velikega in lahko si ogledate ostanke njegove palače imenovane Medijana, kjer je preživljal prosti čas.

Videti morate tudi Ćele kulo, stolp, ki vas bo šokiral, saj so ga Turki zgradili iz lobanj srbskih protiturških upornikov. Zanimivo pričevanje zgodovini sta tudi dva spomenika druge svetovne vojne – nacistično koncentracijsko taborišče in ogromne stisnjene pesti na hribu Bubanj, v spomin na 10.000 nedolžnih civilistov, ki so jih pobili Nemci.

Mesto je bilo skozi zgodovino na žalost velikokrat porušeno in spet obnovljeno, kar pa mu daje prav poseben videz in šarm.

Sprehajalna pot ob Nišavi, ki jo imenujejo kej.

Izlet na Dunaj

Hofburg, Dvorni grad, nekdanja cesarska rezidenca.

Dunaj, cesarsko mesto, je bil dolga stoletja križišče vzhoda in zahoda. V enem od turističnih vodnikov sem prebrala, da so tu madžarski golaž, turška kava in starodavni poklončki še vedno krajevni običaji.

Mi smo šli na enodnevni izlet na Dunaj, v prvi vrsti na ogled razstave francoskega slikarja Paula Cezanna (1839-1906). Velja za zadnjo osebnost impresionizma. Na ogled so postavili 130 Cezannovih del. Za časa njegovega življenja so bila dela bolj malo vredna, medtem ko po njegovi smrti dosegajo vrtoglave vsote, tako kot pri večini slikarjev in to mi ni všeč. Naj povem, da je bil izlet 26. februarja 2000. Raje sem se odpravila na vandranje po Dunaju in njegovih znamenitostih.

Hofburg – nekdanji cesarski dvorec kot ga vidimo danes izvira iz 16. stoletja. V velikem kompleksu Hofburga so nekdanji cesarski stanovanjski prostori, nekaj muzejev, kapela, cerkev, Narodna knjižnica, Španska jahalna šola in urad avstrijskega predsednika. Ker je kompleks zelo velik, lahko kupimo vstopnico za posamezni del le tega.

Mi smo se odločili za del v katerem so stanovanjski prostori. Zelo lepo so ohranjeni predmeti cesarice Elizabete Bavarske, imenovane Sisi, in njeni prostori, v katerih je bivala, kadar je bila na Dunaju. Znano je namreč, da tu ni prav rada bivala, največkrat se je raje umaknila v svojo palačo na grškem otoku Krfu. Kot zanimivost, cesarica Sisi je imela celo svojo sobo za telovadbo, ali kot bi danes rekli za fitness, s telovadnimi napravami.

Kužno znamenje. Kot v mnogih evropskih mestih, je tudi na Dunaju, v srednjem veku kosila kuga. — Kužno znamenje. Kot v mnogih evropskih mestih, je tudi na Dunaju v srednjem veku kosila kuga.

scan0062 V grobnici Habsburžanov so pokopani: Marija Terezija (1717-1780), vladarica habsburških dežel, njen mož Franc I. Štefan in njun najstarejši sin Jožef II.

scan0059 Tu je pokopana tudi Elizabeta Bavarska – Sisi (1837-1898), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I.

Zadnji Habsburžan na prestolu je bil cesar Karel I. Vladal je samo dve leti, potem pa sta z ženo Zito, kar nekaj časa živela na Madžarskem, na polotoku Tihany.

Blatno jezero in Tihany

Pogled na madžarsko "morje" - Blatno jezero. — Pogled na madžarsko “morje” – Blatno jezero.

Izlet v Budimpešto smo sklenili z obiskom polotoka in vasice z istim imenom Tihany, na severni obali Blatnega jezera, kjer je to najožje. Z razgledne točke je čudovit razgled na jezero. Na tem lepem kraju je nekaj časa živel tudi zadnji cesar z dunajskega dvora Karel I. in njegova žena Zita.

Tihany je zelo priljubljena turistična točka z veliko obiskovalci, zato je skoraj vsaka hiša trgovina s spominki ali gostišče s prenočišči, kjer ponujajo svoje tradicionalne jedi, kot so: golaž, paprikaš ali segedin. Paprika je skoraj obvezen del madžarske kuhinje. V vasici je tudi etno muzej na prostem. Tu je tudi veliko sprehajalnih poti, ki marsikje ponujajo lep razgled na jezero.

Paprika, na vsakem koraku jo lahko srečamo.

Ko gledaš Blatno jezero, imaš občutek, da si na morju. V njem ljudje plavajo, surfajo, jadrajo, ribarijo, na njegovih obalah pa se nastavljajo soncu. Poleg tega pa imajo tudi urejeno kolesarsko pot, ki je speljana okoli jezera.

Tu so tudi številne jahalne šole za začetnike in tiste, ki že obvladajo ježo na konjih in se lahko udeležijo večdnevnih izletov v naravo.

Zvečer smo se polni lepih vtisov vračali proti domu. Na poti pa smo doživeli še eno zanimivost. Vračali smo se namreč 30. aprila, na dan, ko po Sloveniji gorijo kresovi. Zanimivo je bilo spremljati kresove po naših krajih vse od Prekmurja, preko Štajerske do Ljubljane.

Izlet v Budimpešto

Že leta 2000 smo se za prvomajske praznike odpravili na izlet v Budimpešto, glavno mesto Madžarske. Sprva so nas na poti spremljali slovenski grički, ko pa smo prestopili mejo pa samo še ravnina do koder ti seže oko. Naprej smo se peljali po južni strani Blatnega jezera do Budimpešte, slikovite prestolnice ob Donavi. Krasijo jo čudovite cesarske in kraljevske zgradbe in mnogi pravijo, da je Budimpešta dvojčica cesarskega Dunaja, tako sta si podobna. Reka Donava ločuje mesto na dva dela. Na desnem bregu leži Budim, zeleni predel mesta kjer je tudi grajski grič z grajsko palačo. Tu je Ribiška trdnjava s čudovitim pogledom na Budimpešto in pa Matjaževa cerkev, kjer so kronali madžarske kralje. Na levem bregu je ravninska Pešta z najlepšo stavbo v kateri je parlament. Na Donavi je tudi zelo zanimiv Margaretin otok. Ime nosi po hčeri kralja Bele IV, ki je dal na otoku zgraditi samostan, v katerem je morala Margit živeti od svojega devetega leta, ker se je tako zaobljubil njen oče.

Grajska palača. V drugi vojni je bila zelo uničena in so jo nanovo pozidali, žal so tudi okna, ki so jih vstavili novejšega izgleda.

Matjaževa cerkev na grajskem griču, kjer so kronali kralje, danes v njej prirejajo tudi koncerte.

Mesto krasijo tudi mostovi. Ta je cesarski most in ima na vrhu krono.

Na izletu v Budimpešto je vsekakor nujno obiskati Čardo.