Včeraj, malo pred polnočjo, se je uradno začela jesen. Dnevi so se že občutno skrajšali, toda vreme je sončno in prijetno toplo, pravo indijansko poletje. Popoldne sem izkoristila za sprehod po naši lepi Ljubljani, ki se skoraj na vsakem koraku nekaj popravlja, spreminja, gradi in dograjuje. In prav je tako, ko bo vse končano bo Ljubljana še lepša.
Lepe očke, ki zrastejo tudi do dva metra visoko in ta v ljubljanskem botaničnem vrtu kar lepo dosega to višino.
Moj današnji sprehod: Mimo Kazine in Kongresnega trga, do čudovitega Dvornega trga, kjer se vedno nekaj dogaja, danes je bila glasbena prireditev. Od Dvornega trga, ob reki Ljubljanici, mimo Gruberjeve palače (ki bi jo enkrat zelo rada videla tudi z notranje strani), naravnost v Botanični vrt. Zanimalo me je kaj v drugi polovici septembra še cveti v vrtu in bila sem prijetno presenečena:
Dalija
Velika kapucinka
Perujska tevecijaSpreminjevalkaOslez ali kitajska vrtnica
Špica je del ob Ljubljanici, med Trnovskim pristanom in novim mostom, ki nas pripelje v Botanični vrt. Tukaj je bilo nekoč ljubljansko kopališče in naša ljubljanska mestna hiša obljublja, da bo Špica zopet postala to kar je že bila. Čudovit prostor za preživljanje prostega časa.
Ob teh lepih in toplih poletnih dnevih je na Špici zelo živahno. Razen tega, da se nihče ne kopa, pa ljudje posedajo na bregu, ob plavajočih kavarnicah, se družijo, kartajo ali pa berejo, pijejo kavo ali pivo ter se mastijo s “čevapi” in podobno hrano.
Nekateri se ob urejenih bregovih Ljubljanice samo sprehajajo. Ljudje, kužki, mali in veliki, vseh je dovolj. V reki mirno in spokojno plavajo cele jate račk. Res je lepo v tej naši Ljubljani.
V Ljubljanici je veliko račk.Plavajoče kavarnice na Ljubljanici.Sprehajalne poti ob Ljubljanici.
Kljub poletni avgustovski vročini, v Ljubljani 30 stopinj, pa je v parku Tivoli, tudi sredi dneva, kar živahno.
Ob tivolskem ribniku imamo ves vikend, Knjižnico pod krošnjami. Lahko beremo knjige za odrasle, otroške knjige ali pa revije. V udobnem stolčku, v senci košatega drevesa, iz slasčičarne, ki je poleg pa si prinesemo še kavo. Nebesa.
Vrtnarji so poskrbeli, da je park posejan z živobarvnimi rožami. Ponekod se zdi, kot bi gledali dolg pisan tepih. V senci dreves ljudje poležavajo, berejo, kartajo, seveda so marsikje poleg, tudi hišni ljubljenčki. Pravi božji dar je tale naš park Tivoli, samo lučaj stran od centra mesta toliko lepe narave in vse pohvale ljudem, ki skrbijo za njegovo urejenost.
Edvard Kocbek vsak dan uživa ob lepem razgledu na cvetoče razkošje.Knjižnica pod krošnjami, Tivoli, ob ribniku.Cvetoče "polje" v parku Tivoli.Tivoli
Ljubljana ima nešteto zgradb, cerkva, trgov in spomenikov, ki so jih naredili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ali pa jih je mojster samo preuredil in kaj dodal. Te so v glavnem raztresene po celem mestu in okolici. Ena taka bolj strnjena “Plečnikova pot”, med že prej omenjenimi v Centru in Šiški, je tudi v občini Bežigrad.
Po sledi vodnika, Jože Plečnik v Ljubljani, se Plečnikova pot proti Bežigradu začne na meji med občino Center in Bežigrad, z zgradbo Vzajemne zavarovalnice, danes Zavarovalnica Triglav. Postavljena je bila med leti 1928. do 1930. V spodnjih nadstropjih, so bili prvotno predvideni poslovni prostori, v zgornjih pa stanovanja.
Zavarovalnica Triglav
Pot se nadaljuje mimo Gospodarskega razstavišča, do Baragovega semenišča, danes Akademski kolegij, Pionirski dom, Festivalna dvorana in Mladinsko gledališče. Plečnik je leta 1936. naredil načrte za semenišče, ki ga je vodja zidave, po lastni presoji, delno spremenil. Zaradi tega, se je tudi odpovedal avtorstvu.
Baragovo semenišče, danes v njem domujejo: Pionirski dom, Festivalna dvorana, Mladinsko gledališče.
Navje, na prostoru kjer je bilo nekoč ljubljansko pokopališče, je Plečnik uredil prostor za spominski park znamenitih Slovencev.
Navje, spominski park znamenitih Slovencev.
Cerkev sv. Cirila in Metoda, na Kuzmičevi 6, je bila postavljena med leti 1933/34. kot prizidek stari cerkvi sv. Krištofa. Kasneje je Plečnik oblikoval tudi cerkvene orgle in drugo opremo. Obe cerkvi so leta 1958 podrli, Plečnikov asistent Anton Bitenc pa je zopet postavil prizidek in zvonik.
Cerkev sv. Cirila in Metoda
Stadion Bežigrad, ki je trenutno v, milo rečeno, zelo slabem stanju, je Plečnik zasnoval leta 1923. za telovadno društvo Orli.
Saj enkrat na mesec, se v prostem času, sprehodim po Trnovskem pristanu, do ljubljanskega Botaničnega vrta. Vsakokrat me pričakajo nove barve, novi cvetovi. Tudi v vročem avgustu je tako. Sediš na klopci, v prijetni senci stare, a čudovite Napoleonove lipe in opazuješ naravo. Tudi sprehod po vrtu, je kljub vročini, prijeten, saj je tu poleg različnih rož, tudi veliko dreves, ki pri teh visokih temperaturah, nudijo prijetno senco.
Po sledi Plečnika in vodnika Jože Plečnik v Ljubljani, tokrat iz centra mesta, skozi park Tivoli v Šiško.
Pot začnemo pri gimnaziji Jožeta Plečnika, nekoč Uršulinska gimnazija, ki jo je arhitekt preuredil med leti 1939 do 47. Učilnice je obrnil proti trgu, širok hodnik, ki je služil tudi za prireditve pa na ulično stran.
Gimnazija Jožeta Plečnika.
Na poti proti Tivoliju, se ustavimo na Beethovnovi ulici 10. V zgradbi je danes Ustavno sodišče RS, nekoč pa je bila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. H obstoječi hiši, je Plečnik dozidal stopnišče, preuredil prostore v prvem nadstropju in v podstrešju.
Ustavno sodišče RS
Park Tivoli. Od številnih zamisli, ki jih je Plečnik imel za ljubljanski park, se je ohranilo le današnje Jakopičevo sprehajališče, z vrsto svetilk na kamnitih stebrih in pa manjši trikotni park namenjen otrokom.
Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju.
Ogled nadaljujemo proti Šiški in se ustavimo pri cerkvi sv. Jerneja, ki jo ljubljančani najbolj poznamo kot Stara cerkev. To čudovito cerkvico, katere rojstvo sega v leto 1370, je Plečnik obnovil med med leti 1933 do 38. Ob cerkvi je uredil še stopnišče.
Cerkev sv. Jerneja v Ljubljani (Stara cerkev)
Cerkev sv. Frančiška Asiškega, na Černetovi 20 v Šiški, predstavlja Plečnikovo največjo cerkev. Zgradili so jo med leti 1924 do 31.
Cerkev sv. Frančiška Asiškega, največja Plečnikova cerkev.
Plečnikova pot v Šiško se konča pri osnovni šoli Valentina Vodnika. Šolo so zgradili leta 1928/29. Ima pet metrov široke hodnike, ki so jih uporabljali tudi za prireditve. Načrt je v Plečnikovi šoli risal Emil Navinšek.
Po sledi Plečnika, nas vodnik Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji, v tretjem poglavju, vodi od Tromostovja do zapornic na Ljubljanici, pri razpadajoči Cukrarni.
Tromostovje, ki ga je Plečnik postavil med leti 1929. in 1932., namesto prejšnjega, ozkega Frančiškanskega mostu. Na začetku ljubljanskih tržnic stoji paviljon cvetličarne. Vse od Tromostovja pa do Zmajskega mosta, se ob Ljubljanici razteza dolg niz, sestavljen iz paviljona, stebrne lope in templja, kar vse skupaj predstavlja Plečnikove tržnice.
Tromostovje, povezuje stari in novi del LjubljanePlečnikove tržnicePlečnik je uredil trg med stolnico, semeniščem in škofijo.
Odpravimo se čez Vodnikov trg, na ljubljanski tržnici kupimo sveže sadje in se sprehodimo do ozke dolge stavbe, ki ima obliko likalnika, zato se že od nekdaj imenuje Peglezen.
Peglezen, postavljen med leti 1932 in 1934.Cerkev sv. Jožefa. Leta 1922 je Plečnik v cerkvi uredil kapelo, dve leti pozneje pa je postavil še prižnico. Šele leta 1940. pa so zbrali dovolj prostovoljnih prispevkov, da so lahko postavili glavni oltar.Zapornica na Ljubljanici je bila zgrajena med leti 1933 do 1939.
Drugi del pohajkovanja po sledi Plečnika in Vodnika: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji se prične na Čevljarskem mostu, ki je bolj znan kot Šuštarski most. Ko prečkamo most, se odpravimo po Starem trgu do nekoč Šentjakobskega trga, danes pa Levstikov trg. Trg je Plečnik uredil pred cerkvijo Sv. Jakoba, kjer je nekoč stal jezuitski samostan. Obnovil in preuredil je tudi Marijino znamenje, ki stoji na trgu.
Ko zavijemo levo od Sv. Jakoba, se lahko ustavimo ob cerkvi Sv.Florjana Tu je Plečnik zamenjal poškodovano stopnišče in uredil vhod v cerkev. Ob tem je tudi tlakoval pot mimo cerkve na Ljubljanski grad.
Na grajskem griču je bila poleg grada še ena trdnjava, imenovana Šance. Ostanke te nekdaj mestne obrambne utrdbe, je Plečnik preuredil v čudovito sprehajališče in razgledno ploščad na mesto Ljubljana.
Čevljarski ali Šuštarski most, slikan z reke.Šentjakobski trg, danes Levstikov trg ob cerkvi sv.Jakoba.Pot na Ljubljanski grad, mimo cerkve sv.Florjana.Šance, nekoč obrambna trdnjava, danes sprehajališče.Šance, razgledna ploščad.
Vodnik Cankarjeve založbe: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji
Zelo zanimiv vodnik po vseh najpomembnejših arhitekturnih in spomeniških delih v Ljubljani in Sloveniji, velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. V več poglavjih nas avtorji popeljejo skozi določen del mesta, kjer so na zemljevidu, ki je dodan vsakemu poglavju, lepo označene Plečnikove mojstrovine. In tako sem se odpravila od Kongresnega trga do spomenika žrtvam II. svetovne vojne v Trnovem. Pot Plečnikovih znamenitosti poteka kar vzporedno z današnjo Slovensko cesto:
Ureditev Kongresnega trga in parka Zvezda. Znamenje sv. Trojice je dal prenesti iz križišča Ajdovščine.Gerberjevo stopnišče in Stolba, ki povezujeta mesto z reko. Kongresni trg, brv čez Ljubljanico in že smo na Ribjem trgu.Slovenska filharmonija. Valovita fasada filharmonije, ki gleda proti Ljubljanici, je Plečnikovo delo v letu 1937.Vegova ulica z alejo slovenskih skladateljev in jezikoslovcev. Zaključuje jo spomenik Simona Gregorčiča in spomenik Ilirskim provincam.Narodna in univerzitetna knjižnica NUK sodi med Plečnikova najpomembnejša dela.Letno gledališče Križanke, obnova in preureditev samostanskega kompleksa srednjeveškega reda nemških križnikov.Zoisova ulica. V okviru prenove Križank je Plečnik uredil tudi prostor za obzidjem. Postavil je spomenik Antonu Aškercu, spominsko piramido ter ob obzidju uredil park z lapidarijem.Rimski zid. Skozi južno obzidje rimske Emone je Plečnik prebil dva prehoda, ker je bil zid ovira za širitev mesta proti jugu.Trnovski most. Širok most, zasajen z brezovim drevoredom povezuje Trnovo in Krakovo.Plečnikova hiša, danes Plečnikov muzej.Spomenik žrtvam druge svetovne vojne v Trnovem, na Riharjevi ulici. Posebnost spomenika je, da je sestavljen iz treh geometrijskih likov. Valja, kocke in krogle.
Trnovski pristan – Prulski most – Špica – Botanični vrt
Moj priljubljen sprehod v Ljubljani ob koncu tedna. Le streljaj od centra mesta, se začne sprehajalna pot ob reki Ljubljanici. Nedavno prenovljeni Trnovski pristan, nam omogoča opazovanje številnih rac, ki veselo čofotajo v reki ali pa ob njej nemoteno počivajo, saj smo sprehajalci osveščeni in gremo mimo počivajočih račk zelo previdno in počasi, da jih ne splašimo.
Danes je, po kar nekaj dnevnem deževnem vremenu, v Ljubljani končno pisijalo sonce. Seveda se je to zelo poznalo na barvi naše Ljubljanice, ki se je spremenila v čokoladno rjavo, če se malo pohecam.
Race počivajo ob reki.Trnovski pristanIz centra mesta do Špice se lahko zapeljemo z rečnim taxijem.Plavajoče kavarnice na Špici.Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami, ime ji je Loa.
Od Špice do Botaničnega vrta, ki je ljubljanska naravna znamenitost, je le pet minut hoda. Ustanovljen je bil leta 1810. in nekje sem prebrala, da ravno na današnji dan 11. julija. Ko sem bila danes tam, ni bilo videti, da ima vrt rojstni dan pa kljub temu, Vse najboljše za rojstni dan.
Lokvanji cvetijoNa listu lokvanja je žuželka, čudovite modre barve. Kako se imenuje?Ob visokih poletnih temperaturah, je v senci dreves prijetno hladno.Tudi rože cvetijo, ob vsakem obisku, drugačne.Za prijeten konec sprehoda je poskrbel simpatičen kosmatinec s svojim nasmehom.
Sorodno:
