Velika pridobitev živalskega vrta v Ljubljani je vsekakor rojstvo dveh samčkov perzijskega leoparda. ZOO je dobil tudi kar nekaj mini opic sajmiri in novo večje bivališče zanje. Glavna zvezda pa je še vedno morski lev Kalle, ki s svojim nastopom zabava obiskovalce.
Imela sem veliko srečo, da so se mali leopardi ravno ob mojem obisku odločili za igro in so bili zunaj. Slikanje je nemogoče, saj so okoli ograde postavili dvojno zaščitno mrežo in zopet me je spremljala sreča, ker se je mali leopard odločil za plezanje po mreži.
Od zadnjega obiska je v živalskem vrtu kar nekaj novosti. Dobili so male opice sajmiri in novo bivališče zanje, ob ribniku pa je nova razgledna ploščad. Čeprav je zima je večina živali ob sončnem vremenu zunaj. Tako sta se tigra v novem zaklonišču nastavljala soncu.
Zlati prinašalec je vsestranski pes. Družinski pes je zvest svoji družini in zelo rad ima otroke. Je igriv in kot pravi prinašalec, kar naprej nekaj prinaša. Vzredili so ga v Veliki Britaniji in njegovo delo je bilo prinašanje perjadi.
Danes je predvsem družinski pes, ki se zelo dobro odreže pri agility tekmi, pri lovljenju frisbija.
Zlati prinašalec je odličen kot pes reševalec, kar nekaj jih je v enotah reševalnih psov.
Nenazadnje pa je pasma zelo primerna za terapevtskega psa, kot je skupina Tačke pomagačke.
Vse to nam je kar nekaj zlatih prinašalcev prikazalo na letošnjem Svetovnem dnevu živali, v ljubljanskem parku Tivoli.
Šarplaninec, ki sem ga občudovala v ljubljanskem Tivoliju, je bil prijazen in miren. Kljub velikemu številu različnih psov in ljudi, ki so se zbrali na praznovanju ob mednarodnem dnevu živali, je miren in ponosen, ob svojem gospodarju, v vsej svoji lepoti, samo opazoval dogajanje.
Šarplanincev je v Ljubljani malo, saj jaz jih ne srečam veliko. Tale lepotec v Tivoliju je bil eden redkih. Pa tudi prav je tako, saj ovčarski pes take velikosti, res ne spada v utesnjeno stanovanje. Živeti mora na prostem, če pa že moramo imeti ovčarja doma, je border collie bolj primeren, čeprav tudi ta potrebuje veliko aktivnega gibanja.
Domovina šarplaninca je Makedonija. Strokovnjaki domnevajo, da izvira iz Azije, od koder so tudi pasje veličine kot je kavkaški ovčar ali pa srednjeazijski ovčar.
Šarplaninec zraste do 62 cm plečne višine, njegova teža pa doseže 45 kg. (Rino Falappi, Psi) Je močan, velik pes z dolgo in trdo dlako, ter kratko in gosto podlanko. S krtačenjem kožuha je kar nekaj dela.
Šarplaninec je zvest svojemu gospodarju, je izvrsten čuvaj. Na njegovem območju so živali in ljudje na varnem.
Športna aktivnost za človeka in psa. Druženje in zabava.
Agility je res zabavna športna panoga, za človeka in njegovega hišnega ljubljenčka, toda prav gotovo tudi tekmovanje igra tu pomembno vlogo. Človeški del tekmovalnega para, ki zmaga dobi nagrado, pasji del pa priboljšek in oba sta vesela. V prvi vrsti pa gre pri agilitiju za aktivno druženje in ukvarjanje s psom.
Ko bom velik, bom tekmoval v agilitiju.
Agility so prvič predstavili leta 1978, na veliki razstavi psov v Londonu, kot dodatno zabavo za gledalce. Od takrat se je razširil po vsej evropi in tudi v Sloveniji je kar nekaj društev, ki prirejajo tovrstna tekmovanja.
Na Svetovni dan živali, ki smo ga praznovali v ljubljanskem parku Tivoli, so organizatorji pripravili tudi prikaz agility tekme.
Zelo hitri in gibčni tekmovalci v tem športu so Border cooliji in hrvaški ovčarji, pa pudlji. Tekmujejo lahko tudi mešančki, ki se tudi odlično izkažejo.
Ob praznovanju Svetovnega dneva živali v ljubljanskem Tivoliju, sta me zelo navdušila dva pasja velikana. Nista se predstavila na agility tekmi, tudi v lovljenju frisbija nista nastopila. Verjetno ne bi prav blestela v teh hitrih, novodobnih pasjih športih. Preprosto, bila sta tam. Mirna, ponosna, v vsej svoji lepoti sta stala ob svojih ljudeh in se radovedno razgledovala naokoli. Eden izmed njiju je japonski akita, o drugem pa jutri.
AkitaAkita spremlja agility tekmo
Po besedah lastnice, njen kuža ni čistokrvni akita, a kljub temu je bil meni zelo všeč.
Ti mogočni psi, so kar težko vodljivi. Pasma je po naravi nezaupljiva in samosvoja, zato je šolanje poslušnosti nujno.
Akita se zelo rad bojuje, pogosteje kot druge pasme, saj je bil prvotno vzrejan prav za boje. Zato potrebuje dobro šolanje in izkušenega vodnika.
Pasma akita, se pojavi v 17. stoletju, na Japonskem.Plečna višina akite je 58 do 70 cm, njegova teža doseže tudi do 50 kg.Srečanje z akito in njegovo vodnico na Miklošičevi cesti.
Lep jesenski dan se je naredil v Ljubljani. Po jutranji megli, je zasijalo sonce in odpravili smo se na ljubljansko sprehajalno pot ob Ljubljanici. Začeli smo na Prešernovem trgu, ali Prešercu kot mu pravi mladina.
Čez Plečnikovo Tromostovje, po Cankarjevem nabrežju, ob prehodu na Gallusovo nabrežje je nastala še tale fotografija ljubljanskega grada.
Danes je bilo na tej moji poti vse polno mladih slikarjev, vse do Trnovskega pristana so se razporedili in pridno risali Ljubljano. Govorili so francosko in očitno bodo lepoto našega mesta razstavili tudi v Franciji.
Ljubljanski botanični vrt, se počasi odeva v jesenske barve in kot rjavi medved, pripravlja na zimsko spanje. V sončnem oktoberskem dnevu, je sprehod po vrtu še vedno prijeten. Cvetočih rož ni več, so pa tu drevesa in grmovje v vseh odtenkih zelene, rdeče in rumene barve.
navadni rujVišava bukev, s svojim naravnim tunelčkom.
Mediteranske rastline, ki so jih v vrtu hranili v velikih posodah, so umaknili v zaprte prostore, kajti zjutraj je v Ljubljani že slana, ki rastlinam škoduje.
Višava bukev še vedno, v vsej svoji lepoti, krasi vrt. Lipa, ki so jo zasadili še v času Ilirskih provinc, pa počasi izgublja svoje liste.
Edina rastlina, ki trenutno cveti je vitoška preobjeda in s svojim lepim violičnim cvetom poživlja botanični vrt. Še kratek sprehod mimo mirnega ribnika, kjer smo celo poletje poslušali žabji zbor in odpravim se proti Trnovskemu pristanu in domov, kjer me čaka topel pečen kostanj.
vitoška preobjedaBotanični vrt v oktobruJesen v vrtuHladnikija ponovno cveti. Poimenovana je po slovenskem botaniku in prvem ravnatelju botaničnega vrta, Hladniku.
Od aprila do oktobra prireja Mestni muzej Ljubljana voden ogled arheološkega parka Emonska hiša. Letošnjega zadnjega ogleda sem se udeležila tudi sama in na moje presenečenje, sem bila edina. Kljub temu sva z gospo Ireno naredili lep in zanimiv sprehod po antični Ljubljani.
Rimska spolija vzidana na Križevniško cerkev.
Potep po Emoni se prične pri Križankah, kjer je pri vhodu v Križevniško cerkev vzidana spolija, to je vzidan zgodovinski spomenik, Kantijeve družine, ustanoviteljice Emone. Tu kjer je danes spomenik Iliriji, na trgu francoske revolucije, so bila emonska vrata in obzidje, ki mu je arhitekt Plečnik lepo sledil pri ustvarjanju aleje slovenskih skladateljev in jezikoslovcev.
Emonski zid, današnje Krakovo.
V Krakovem je emonski zid lepo ohranjen. Če gremo naravnost, pridemo do trnovske cerkve in naprej do Trnovskega pristana, naša pot pa nas vodi na desno, do ostankov emonske hiše, na Mirju številka 4.
Ob arheološkem parku stoji hiša, v kateri je živel oče slovenskega slikarja Riharda Jakopiča. Na tem mestu je gojil zelje in kar dolgo se mu je reklo Jakopičev vrt.
Izkopavanja leta 1963. so odkrila stanovanjsko zgradbo s konca četrtega in začetka petega stoletja, ki si jo lahko ogledamo.
Predvidevajo, da je tu živela premožna in ugledna rimska družina, kajti hiša je imela talno ogrevanje, kvalitetno stavbno opremo in mozaike.
Emonska hiša v kateri je živela bogata rimska družina.Talno ogrevanje emonske hiše. Mozaik, značilna obroba.Drobno tlakovanjeArheološki park Emonska hiša.
Otroški bazar, ki se je nedavno odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je bil velika atrakcija za otroke, mladino pa tudi za nas malo manj mlade se je marsikaj našlo.
Ker je na otroškem bazarju nastopalo kar precej živali, je bilo zame že pravi mali raj.
Policisti so pripeljali dva čudovita lipicanca, ki sta se pustila božati obiskovalcem, pa celo kopita so lahko nekateri pregledali, če so v redu.
Krona prireditve pa so bili psi vseh pasem in velikosti, kar je zame, ki sem na skoraj vsaki pasji procesiji še najbolj zanimivo. Pokazat so se prišli psi reševalci s svojimi vodniki.
Reševalka Tačka
Tačka je mešanka, ki jo je njen vodnik našel, ko je sama tavala okoli. Odpeljal jo je v zavetišče, toda čez čas se je vrnil ponjo in jo posvojil. Očitno je bila ljubezen na prvi pogled. Zdaj pridno trenirata v ekipi reševalcev.
Reševalec Tay - boksar, ki je z veseljem vsakega, ki je imel pet minut časa, pošteno poslinil.
Prišle so tudi Tačke pomagačke. Kužki iz skupine terapevtskih psov, ki so se predstavili tudi na januarski mednarodni razstavi psov. Prišla je maltežanka Lili, na kateri sem preizkusila njene terapevtske sposobnosti. Lahko povem, da delujejo sto procentov, če ne še več. Nežna psička se stisne h tebi in “čohanje”, ki sledi je v obojestransko zadovoljstvo.
Tačka pomagačka, maltežanka Lili.Še ena Tačka pomagačka, škotska ovčarka.
Na bazarju je bil najmanjši kuža Jack Russell, trimesečna samička Nike, največji pes pa je bila nemška doga, samec Gucci, ki je že s svojo pojavo požel veliko zanimanja.
Nemška doga GucciJack Russell, trimesečna psička Nike.
Spreminjevalka je zelo lepa rastlina, z drobnimi cevastimi cvetovi. Kar me najbolj navdušuje, je to, da je ta roža kot kameleon. En cvet je v različnih barvah od rumene, roza, vijolične in oranžne do rdeče in v lepem sončnem vremenu se barve kar prelivajo. Že celo poletje ta gosti, cvetoči grmiček, katerega domovina je Južna Amerika, občudujem v ljubljanskem botaničnem vrtu. Cveti do prve zmrzali, potem pa je potrebno rastlino prezimiti, kajti na celinskem delu Slovenije je zanjo preveč mrzlo. Na spletu sem pobrskala in našla tudi latinsko ime: Lantana camara. Seveda pa je te čudovite barve težko opisati, lahko pa jih pokaže slika.
Grm spreminjevalkeSpreminjevalka in bugenvilija, sosedi v botaničnem vrtu.
