Prva damska detektivska agencija

knjigeAlexsander McCall Smith

Dobri soprog z Zebrinega dovoza

Dobri sobrog z Zebrinega dovoza je 8. knjiga serije detektivskih romanov “Prva damska detektivska agencija”. Dogajanje je postavljeno v Bocvano, ki je sila vljudna dežela, oziroma v njeno glavno mesto Gaborone. Bocvana meji na Južno Afriko, Zimbabve in Namibijo.

Glavna junakinja in lastnica “Prve damske detektivske agencije” je ma Ramotswe, ki je prijazna, dobrosrčna in tradicionalne postave, kar pomeni precej obilne postave.

Njena pomočnica v agenciji je ma Makutsi, ki je končala bocvansko administrativno šolo z 97%, kar je zelo pomembno, a na žalost samo zanjo, kajti kljub tolikšnemu uspehu, je le pri ma Ramotswe dobila službo, drugje so bolj kot na procente, gledali na zunanjost.

Ma Ramotswe je poročena z J.L.B.Matekonijem, lastnikom avtomehanične delavnice “Pri hitrem mehaniku”. Oba imata pisarno in delavnico na Zebrinem dovozu.

Gaborone, glavno mesto Bocvane, kamor je postavljeno dogajanje serije detektivskih romanov "Prva damska detektivska agencija.
Gaborone, glavno mesto Bocvane, kamor je postavljeno dogajanje serije detektivskih romanov "Prva damska detektivska agencija.

Živijo zelo pestro življenje, kajti primerov, ki jih morajo rešiti je vedno več.

Ukvarjajo se z najrazličnejšimi problemi svojih sokrajanov. Naprimer s  primerom zasledovanja prešuštnega moža, pa primer nenavadnih smrti v bolnišnici v Mochudiju, morajo pa tudi odkriti, kdo v neki tiskarni krade zaloge v skladišču.

Seveda Ma Ramotswe in njena pomočnica skoraj vse primere rešita na svoj pronicljivi način.

Alexander McCall Smith se je rodil v Zimbabveju. Kot profesor medicinskega prava je predaval v Bocvani in Edinburgu, na Škotskem. Zelo rad je pripovedoval zgodbe iz Afrike in tako se je rodila zabavna serija romanov “Prva damska detektivska agencija”.

Alexander McCall Smith je napisal več kot petdeset knjig. Živi na Škotskem.

Tess Gerritsen, Žetev

knjigeRoman Žetev je kriminalka iz medicinskega sveta.  Je zgodba o nadarjeni mladi kirurginji Abby DiMateo, ki je na usposabljanju v ugledni bolnišnici Bayside v Bostonu. Bolnišnica je specializirana za presaditve srca.

Za presaditev organov obstajajo seznami bolnikov, na katerih so ti razvrščeni po življenjski nujnosti presaditve in ne po teži bančnega računa. Saj tako bi moralo biti.

Ko Abby srce, ki so ga namenili bogatašinji, presadi na smrt obsojenemu 17-letniku, se nanjo zruši plaz obtožb. Toda Abby je pogumna ženska in počasi začne odkrivati kaj se v tej nekoč ugledni bolnišnici dogaja.

Iz Rusije, so z ladjo, v Ameriko pripeljali sirote, ki jih nihče ne pogreša, jim odvzeli organe, temu so rekli žetev, in jih za vrtoglave zneske prodali bogatim bolnikom. Toda Abby in detektiv Katzka razkrijeta hudodelsko združbo ruske mafije in skupine pokvarjenih in pohlepnih srčnih kirurgov.

Tess Gerritsen, rojena 1953 leta, je zdravnica, ki je začela objavljati romane, opustila svoj poklic in se posvetila samo pisanju napetih medicinskih kriminalk.

Jill Paton Walsh, Smrt pod knjigami

knjigeRoman Smrt pod knjigami je detektivski roman, ki se dogaja v Cambridgeu. Glavna oseba romana je medicinska sestra na uglednem koledžu, Imogen Quy. Ta lik so bralci v Angliji poimenovali kar “gospa Morse”, kot primerjava z Dexterjevim inšpektorjem Morsem, ki smo ga na slovenski televiziji lahko gledali v zelo dobri TV nadaljevanki.

V delu knjižnice na koledžu v Cambridgeu, kjer hranijo zelo dragocene knjige, najdejo truplo mladega študenta, Philipa Skellowa. Odgovorni sprva trdijo, da je šlo za nesrečo in , da se je študent pri padcu udaril v glavo in umrl. Toda pronicljivi sestri Imogen Quy je zadeva zelo sumljiva.

Ko detektivski narednik Mike Parson le začne preiskovati zadevo kot umor in ko najdejo še truplo dekleta in ko izgine profesor, ki ima zelo staro zbirko knjig, med katerimi so mu najdragocenejšo že ukradli, Mike in Imogen s skupnimi močmi prideta zadevi do dna.

Pisateljica Jill Paton Walsh se je rodila leta 1937 v Londonu, zdaj živi v Cambridgeu. Med ostalimi romani je napisala štiri detektivske romane v katerih nastopa pronicljiva bolniška sestra Imogen Quy.

Boris Akunin – Ahilova smrt

Boris Akunin, Ahilova smrt
Boris Akunin, Ahilova smrt

Detektivski roman, Ahilova smrt, je četrta knjiga v seriji knjig o Fandorinu, ki ga označujejo kot slovanskega Sherlocka Holmsa.  Fandorin govori japonsko in angleško, obvlada borilne veščine, je mojster preobleke in je neznansko lep.

Po vrnitvi iz Japonske, kjer je več let delal na ruskem veleposlaništvu, se Fandorin, s svojim zvestim japonskim pomočnikom Maso, vrne v Moskvo. Tu ga zaposlijo kot pomočnika generala Vladimira Andrejeviča Dolgorukoja, ki je guvernator Moskve, danes bi rekli župan, kajti zgodba se dogaja leta 1882. Po naključju se Fandorin nastani v istem hotelu kot stari znanec general Mihail Dimitrijevič Soboljev, 40-letni narodni junak iz rusko-turške vojne, ki so ga zaradi legendarne vojaške sreče, imenovali tudi Ahil. Ko se Fandorin zjutraj želi z njim srečati, izve, da je general ponoči nenadoma umrl. Zdravnik meni, da gre za naravno smrt, toda Fandorin na domnevnem prizorišču smrti, kajti izkaže se, da je bil general ubit drugje, opazi podrobnosti, ki ga počasi, a vztrajno pripeljejo do morilca in do razkritja zarote, ki seveda vodi visoko v politične kroge.

Roman je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu spremljamo Fandorina pri preiskavi umora, kajti prepričan je, da je bil Ahil umorjen. Drugi del pa nam pripoveduje zgodbo Ahimasa Weldeja s Kavkaza, od njegove rane mladosti, ko na krut način izgubi oba starša, do tega kako postane  poklicni morilec. Na koncu se ti dve zgodbi prepleteta, zgodbi Fandorina, velikega uma, in Ahimasa, velikega morilca.

Boris Akunin je psevdonim Grigorija Čhartišvilija, ki se je rodil v Gruziji, leta 1956. Poleg tega, da je pisatelj, je tudi prevajalec iz japonščine, kritik, jezikoslovec in esejist. Do sedaj naj bi napisal 12 knjig o pronicljivem plemiču, detektivu Erastu Fandorinu.

Mrtvi ne plačujejo računov

Tudi slovenski avtorji so zanimivi in berljivi, tudi ko gre za kriminalko. Taka je pravkar prebrana knjiga “Mrtvi ne plačujejo računov”  kriminalka, ki jo je napisal  slovenski pisatelj Vladimir P. Štefanec, ki je tudi literarni in umetnostni kritik. Dvakrat je bil nominiran za literarno nagrado Kresnik.

Pričujoča knjiga je drugi primer policijskega inšpektorja Viktorja Kobala.  V neki družinski grobnici najdejo truplo mlajše ženske. Inšpektor s svojima pomočnikoma odkrije, da gre za zgodovinarko, ki je bila zaposlena v muzeju, kjer pa se dogajajo čudne stvari. Višji kustos prepisuje iz magistrske naloge umorjene in objavlja članke pod svojim imenom. Originalni eksponati se prodajajo in nadomeščajo s ponaredki. Stric umorjene upravlja z njenim premoženjem, kot je navedeno v oporoki v nesreči preminulih staršev, dokler ne dobi dojenčka. Tudi fant se obnaša zelo čudno. Skratka sumljivih kar nekaj.

Berljiva in do konca napeta kriminalka. Izkaže se, da je bila smrt mlade zgodovinarke nesrečni slučaj, toda nekdo od preiskovancev je bil ob nesreči poleg.