Izlet v Pordenone, mesto v italijanski deželi ali regiji Furlanija- Julijska krajina.
Po dopoldanskem ogledu čudoviteg sejma cvetja-Ortogiardino, smo se odpravili še na potep po starem mestnem jedru Pordenona.
V regiji Furlanija-Julijska krajina je mesto Pordenone na četrtem mestu po pomembnosti. Trst, Gorica, Udine in Pordenone. Na jugu meji na pokrajino Veneto z glavnim mestom Benetke. Pordenone ima okoli 50.000 prebivalcev in zelo razvito keramično industrijo, predvsem izdelujejo čudovite keramične ploščice, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. Mesto leži ob reki Noncello, ob kateri je tudi naravni park, Parco fluviale del Noncello. V staro mestno jedro Pordenona vodi most čez reko Noncello, ki se imenuje Adam in Eva.
Vhod v staro mestno jedroOb reki Noncello živijo različne vrste pticSprehod po srednjeveškem mestuTudi Pordenone ima trg sv.MarkaVodnjak na Trgu sv.MarkaKatedrala sv.Marka, Pordenone
Najbolj znana bazilika sv.Marka je prav gotovo tista v Benetkah. Sv.Marko je bil prvi, ki je širil krščansko vero v severnem Egiptu. Pokopan je v Aleksandriji. Katedrala sv.Marka v Pordenonu je nastala v 10. stoletju, srednjeveško zasnovana, romanska cerkev s samostojno stoječim zvonikom.
Zvonik katedrale sv.MarkaObčinska palača z lopo ali arkadnim delom, kjer so stali stražarji, ob vročih poletnih dnevih pa so tudi občinski možje sestankovali kar pod arkadami.Pa še “profil” občinske palače
Mestno jedro sestavljajo palače, ki imajo obokane arkade pod katerimi se je včasih trgovalo. Tudi danes je tako s to razliko, da so trgovine umaknjene v pritličja. Ker se palače držijo tesno skupaj ni nobene bojazni, da bi se ob deževnem vremenu pretirano zmočili. Zelo podobno arkadno mesto je tudi Padova. Nekaj utrinkov z ulice, ki je prava promenada, saj se italijani lepo uredijo, čeprav gre samo za sprehod in klepet s prijatelji.
Pordenone, staro mestno jedro, ulica Vitorio EmanuelleKer so bile hiše skoraj vse enako visoke, nekako pa se je moralo poznati kdo v mestu je bolj premožen, so to pokazali z okni. Več oken je bilo skupaj, bolj bogat je bil lastnik. Tale s štirimi je bil zelo premožen.Tudi tale s tremi okni skupaj je bil med bogatejšimi.Palača Varmo-PomoKar precej palač je lepo renoviranih.Pordenone
Obiskali smo Pordenone, italijansko mesto v regiji Furlanija in Julijska krajina. Peljali smo se iz Ljubljane, mimo Postojne, proti Benetkam in veliko pred Padovo zavili z avtoceste proti mestecu Pordenone. Glavni cilj tega enodnevnega izleta je seveda sejem cvetja – Ortogiardino. V devetih razstavnih dvoranah je bilo kaj videti: cvetje v vseh možnih barvah in oblikah, bonsaj, sadike, gomolji in semena, domiselni lončki in vaze za rože, fontane, vrtne garniture in ležalniki in celo robot kosilnica, ki opravi delo brez našega pretiranega truda. Rož je bilo toliko, da niti slučajno ne vem za vse kako se imenujejo, pa še Italijani ne uporabljajo še kakšnega drugega jezika razen italijanščine. Fotografij pa sem tudi posnela toliko, da jih bom lahko ves teden nalagala na splet.
VrtniceOrhidejeBele orhidejesejem cvetjaLepota v modremSončniceGerbere s prijateljicamiOrhideje so bile zastopane v vseh barvahRoza lepotica – azalejaPisana orhidejaTudi vhodi na razstavo so bili primerno urejeni s cvetjemDama v rdečemBelo z vijolično kombinacijoZa druženje na vrtuUdoben vrtni ležalnikSimpatičen robot nam pokosi travo, medtem ko mi pijemo kavo.
Izlet v Pieve di Cadore, rojstni kraj italijanskega slikarja Tiziana.
Na izlet v italijanske Dolomite, ki so del alpskega gorovja, smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Kranjske Gore do mejnega prehoda Rateče in naprej mimo Trbiža po ozki Kanalski dolini v Tolmezzo. Sprehodili smo se po lepo urejenih arkadnih mestnih ulicah in obiskali Etnografski muzej, ki prikazuje življenje in navade tamkajšnjih prebivalcev.
Iz italijanske dežele Furlanije smo se odpeljali v sosednjo Benečijo, v pokrajino Cadore in njeno glavno mesto Pieve di Cadore. Tu se je rodil slavni slikar Tizian, mojster beneške renesanse v 16. stoletju. Najprej se je uveljavil kot slikar portretov in krajin, kasneje pa tudi z mitološkimi in sakralnimi motivi. Ogledali smo si župnijsko cerkev, ki hrani Tizianova dela in pa slikarjevo rojstno hišo. Tizian se je rodil okoli leta 1485, umrl pa 27. avgusta 1576 v Benetkah.
Rojstna hiša slikarja Tiziana, Pieve di Cadore.
Pot izleta nas je vodila po dolini reke Piave v staro in slikovito mestece Belluno, kjer smo si na glavnem trgu ogledali katedralo, škofijsko palačo in se sprehodili po mestnih ulicah. Po obveznem italijanskem cappuccinu, smo se v poznih popoldanskih urah odpravili mimo Pordenona in Portogruara do Fernetičev in v našo najlepšo Ljubljano.
Benetke, po italijansko Venezia, so mesto, ki ga je treba videti vsaj enkrat v življenju.
Benetke so glavno mesto italijanske dežele Benečija, po italijansko Veneto, ležijo pa na severnem delu Jadranskega morja v Beneški laguni. Približno trideset kilometrov nižje od Benetk pa leži mestece Chioggia, z redno ladijsko povezavo med mestoma. Benetke imajo nekaj več kot 300.000 prebivalcev, kar je precej več od Ljubljane.
Markov trg v času ko hranjenje golobov še ni bilo prepovedano.
Ko smo šli v Benetke prvič, smo se tja odpravili s katamaranom Prince of Venice iz našega Pirana. Plovba do Beneške lagune je bila v lepem in mirnem vremenu prijetna in zanimiva, saj se s takim plovilom ne voziš vsak dan. V Benetkah se je popoldan pošteno vlil dež tako, da smo lahko na lastne oči videli kaj pomeni aqua alta oziroma visoka voda, ker trgi ne požirajo vode tako hitro kot dežuje. In ko smo se zvečer vračali v Piran in smo iz Beneške lagune prišli na odprto morje, je bilo to nemirno in razburkano, da smo se do Pirana pošteno pretresli.
Katamaran Prince of Venice
Nekatere znamenitosti Benetk:
Canal Grande ali Veliki kanal se vije čez cele Benetke in po njem se odvija vodni mestni promet s plovili, ki jih imenujejo vaporeto in imajo svoje številke, kot pri nas mestni avtobus. Ob celem kanalu pa lahko občudujemo veličastne beneške palače, ene bolj, druge malo manj ohranjene. Največja atrakcija pa so prav gotovo gondole in gondoljerji, ki prevažajo turiste po kanalu. Velja pa omeniti še most Rialto s svojimi trgovinicami in most Accademia.
Veliki kanal ali Canal GrandeMost Rialto je poln malih trgovinic z beneškimi spominki, kot so beneške maske in makete gondol.
Trg sv. Marka ali Piazza San Marco, nekoč poln golobov, danes pa je hranjenje le teh prepovedano.
Baziliko sv. Marka, Basilica di San Marco, ki kraljuje na trgu so začeli graditi leta 832. Za ogled vseh zakladov, ki jih hrani, bi potrebovali cel dan, če ne štejemo še čakanja v vrsti pred vhodom, ki je kar dolga.
Campanile je najvišja stavba v Benetkah, meri 98,5 m. Z dvigalom se lahko povzpnemo nanj in občudujemo razgled daleč naokoli, na otoke Murano in Burano, pa seveda razgled na trg sv. Marka je tudi enkraten.
Pogled iz stolpa Campanile na trg sv. MarkaOkoli Benetk je polno malih otočkovUra z zodiakom na Markovem trgu
Podobno uro z zodiakom imajo tudi v Padovi, vendar je ta v Benetkah bolje ohranjena.
Od znamenitosti v središču Benetk velja omeniti tudi Doževo palačo (Palazzo Ducale) in pa Most vzdihljajev (Ponte dei Sospiri). Doževa palača je sedež uprave Benetk že 1000 let. Med to čudovito gotsko palačo in mestnimi zapori pa je Most vzdihljajev, ki ime ni dobil iz kakšnih romantičnih nagibov, ampak so tu zaporniki še zadnjič skozi okno pogledali ven in se poslovili od domačih ter pri tem vzdihnili, saj se je malo kdo vrnil živ od tod.
Doževa palača, Palazzo DucaleMost vzdihljajev, Ponte dei Sospiri
In za bolj veder konec izleta po Benetkah še obisk delavnice v mestu, kjer turistom prikažejo postopek izdelave steklenih izdelkov iz slavnega Muranskega stekla. Tu je tudi trgovinica z Muranskimi spominki.
Izlet v Chioggio, drugo največje mesto v Beneški laguni, takoj za Benetkami.
Izlet v Padovo smo končali z obiskom mesteca Chioggia, na skrajnem jugu Beneške lagune. Zaradi svojih kanalov in številnih mostičkov mu pravijo druge Benetke. Če bi pogledali iz ptičje perspektive, bi videli, da ima Chioggia tloris v obliki ribje kosti. Leži namreč na dveh večjih vzporednih otokih, ki ju povezujejo kanali in mostovi.
Vrata v Chioggio s kopnegaNahajamo se v Chioggi, na jugu Beneške lagune.Eden izmed devetih mostov v Chioggi, ki je bil zgrajen 1685 in je najbolj umetniško dodelan. Pravijo, da je to balkon mesta, kajti naprej je samo še morje.Vhod v Chioggio z morske straniPristanišče Chioggia, tu je redna ladijska povezava za velike Benetke.Bazilika Sv. JakobaZvonik Bazilike Sv. Jakoba
Chioggia je bila svoje čase izredno bogato mesto, ki je obogatelo s solinami oziroma pridelavo soli, bilo pa je tudi zelo pomembno pristanišče.
Danes je Chioggia z morskimi kanali, mostovi, ozkimi ulicami, mogočnimi cerkvami in mestnimi palačami, ki so zgrajene v različnih arhitekturnih slogih, samo še naselje s svojo mestno promenado, ki je v soboto popoldan polna lepo urejenih posameznikov, parov in celih družin. Ob našem obisku je bilo mesto precej razkopano, polno gradbenih odrov, kajti staro lepotico je bilo potrebno še malo polepšati.
Na promenadi je polno stojnic z izdelki iz čokolade.Čokoladna stojnica, še bližnji posnetek.Sant Andrea, cerkev sv. AndrejaPalače v Chioggi so zgrajene v različnih arhitekturnih slogih.Palača zgrajena v beneškem slogu.Palača v ChioggiChioggiaPogled na otok Pallestrina, ki se razteza do Lida, ta pa do Benetk.
Pozno popoldan smo se polni lepih vtisov, ki smo jih nabirali v Padovi, na ogledu ene najstarejših univerz, in v slikoviti Chioggi, mimo Benetk veselo odpravili proti domu. Ni samo fraza: Povsod je lepo, doma je najlepše. Res je tako.
Izlet v Padovo smo popestrili s sprehodom po slikovitih trgih, mimo hiš v katerih so živeli znameniti možje in seveda z obveznim italijanskim kapučinom.
Padova leži v Padski nižini, obdajajo pa jo vulkanski griči. Je najstarejše mesto severne Italije, saj naj bi ga ustanovil trojanski junak Antenor leta 1183 pr. n.št. Padova je bila srednjeveška mestna državica in ena pomembnejših družin, ki je tu vladala v 14. stoletju, je bila družina Dakarara. Bili so veliki podporniki umetnikov, kot sta bila pesnik Dante in slikar ter arhitekt Giotto, oba sicer iz Firenc v Toskani.
Mestna hiša v PadoviMestna hiša z dvoriščne straniStari del mestne hišeStari del mestne hiše, ki ločuje dva trga, zelenjavni in sadni trg.
Ko smo si ogledali znamenito univerzo v Padovi, smo se odpravili še na ogled mestnih znamenitosti: hiš, spomenikov, cerkva in trgov. Mesto bi lahko imenovali tudi mesto arkad, kajti zelo veliko hiš ima nad pločniki arkade, tako da če začne deževati, se lahko mirno sprehajaš pod njimi.
Zanimive hiše v benečanskem slogu nam povedo, do kam je Beneška republika nekoč segala.Sadni trgOb sobotah so ulice Padove zelo živahne. Ulični glasbeniki in njihovi hišni ljubljenčki.Ulice Padove in obvezne vespeUlični umetnikGosposki trg. Stolp z uro je tak kot v Benetkah, vendar je ta v Padovi starejši.Stolp z uroBazilika v PadoviHiša, v kateri je živel italijanski pesnik Dante Alighieri.Nasproti hiše, v kateri je bival Dante, stoji sarkofag Antenora, ustanovitelja Padove.Mestne uličice in hiše z arkadamiCerkev Sv.Antona Padovanskega s sedmimi kupolamiHiša, v kateri je živel Donatello, italijanski kipar.LoggiaBeneški krilati lev v PadoviGiotto, italijanski slikar in arhitektPrato della Valle, največji trg v Padovi, je obdan z jarkom in kipi znamenitih osebnosti. Ob sobotah pa s šuštarskim sejmom.Fontana na Prato della ValleBazilika Sv. JustineNovofurlandec, hišni ljubljenček iz Padove
Izlet v Padovo, kjer smo si ogledali znamenito univerzo, eno najstarejših v Italiji.
Kaj me vleče v Padovo, ne vem točno, tokrat sem bila tam tretjič. Verjetno znamenite osebnosti, ki so v Padovi živele in delale, kot so: Dante, Petrarca, Giotto, Donatello, Galilej. Večina teh genijalnih ljudi je prišla iz Toskane, bolj natančno iz Firenc, in danes jih poznajo po vsem svetu. In prav univerza v Padovi, ki so jo ustanovili leta 1222 in je bila za tiste čase izredno svobodomiselna, je s to svojo usmeritvijo privabila kar nekaj znamenitih mož.
Na univerzi v Padovi je predaval slavni Galilejo Galilej.
Na univerzi je ohranjen lesen kateder, s katerega je Galilei predaval in katerega so naredili študentje, da bi lahko profesorja bolje slišali in videli. Osemnajst let je tu predaval astronomijo, fiziko, matematiko pa še kaj in njegova predavanja so bila tako obiskana in priljubljena, da so bila v veliki dvorani, kjer so bila v glavnem predavanja iz prava.
Stene univerze so polne grbov znamenitih profesorjev pa tudi študentov.
Glavna stavba univerze je v Palazzi del Bo in prvotno je bil tu hotel. Ogledali smo si: veliko dvorano, dvorano štiridesetih, anatomsko dvorano in dvorano medicine.
V veliki dvorani so se odvijala predavanja iz prava, kajti največ študentov je študiralo pravo, in kot že rečeno predavanja Galileja. Stene so polne grbov profesorjev in študentov, tako da so se v nekem obdobju odločili, da prenehajo s to prakso, ker jim je zmanjkovalo prostora. Dvorana štiridesetih se nahaja pred veliko dvorano in v njej je štirideset portretov znamenitih mož, ki so študirali v Padovi.
Elena Lucrezia Cornaro, prva ženska na svetu z doktoratom.
Elena Lucrezia Cornaro je želela študirati teologijo, ker pa ji to ni bilo dovoljeno, je študirala filozofijo. Doktorirala je 25. junija 1678 na univerzi v Padovi in je prva ženska na svetu, ki je doktorirala. Toda njene slike ali kipa ne boste našli v dvorani štiridesetih, ampak na dnu stopnic, ob izhodu in še celo za vrati.
Najbolj zanimiv del ogleda je vsekakor anatomska dvorana, Teatro anatomico, ki je prva tovrstna dvorana na svetu. Zgrajena je bila leta 1595 in je po domače rečeno secirnica. Dvorana je izdelana iz lesa, gradili pa so jo Benečani. Res izgleda kot kakšen rimski teater, v krogih postavljene ograje v več nadstropjih, za katerimi so stali študentje medicine, na dnu pa je bila miza, na kateri se je seciranje dogajalo. Dvorana je v globino merila 12 metrov in je lahko sprejela do 300 študentov, uporabljali pa so jo vse do leta 1800. Na žalost pa v notranjih dvoranah ne dovolijo fotografiranja.
Anatomska dvorana zaseda ti dve nadstropji v kotu zgradbe univerze.
Dvorana medicine s srednjeveškim lesenim stropom in freskami je danes namenjena zagovoru diplom študentov medicine.
Še nekaj zanimivih slik univerze v Padovi:
Atrij univerze v novejšem delu.Hodniki univerze z grbi profesorjev in študentov.Strop univerze v zunanjih arkadah atrija je poslikan z grbi.Stopnišče univerze.Vhodna vrata v univerzo.Zunanji hodnik pod arkadami.Arkade v dveh nadstropjih, viden je tudi glavni vhod v univerzo v Padovi.V novejšem atriju je razstavljen fosil, žal nismo izvedeli, kje so ga našli.
Po ogledu Firenc smo se odpeljali še do glavnega mesta Italije in pokrajine Lacij, Rima. Tako smo združili izlet v Firence in Rim. V Rimu smo bili dva dneva, zato smo si ogledali najpomembnejše in najbolj znane znamenitosti večnega mesta. V Fontano di Trevi sem vrgla kovanec, ker se želim še vrniti v Rim in upam da prav kmalu.
Rim je eno največjih mest v Evropi. Leži na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih. Obdaja ga Avrelijevo obzidje, ki so ga za obrambo zgradili med leti 272 in 279. Zajemalo je vseh sedem rimskih gričev in velik del je še danes zelo dobro ohranjen.
Avrelijevo obzidje je zajelo vseh sedem rimskih gričev.
Naslednja postaja na rimskem izletu je bil znameniti Kolosej. Odprli so ga leta 80, predvsem za borbe gladiatorjev, sprejel pa je do 50.000 gledalcev. Ime mu res dobro pristaja.
Rimski Kolosej
Mimo Koloseja nas pot pripelje do Foruma ali Forum Romanum. Bil je središče rimskega javnega življenja, sprva se je tu trgovalo, v dobi republike pa so prevladovali javni posli, zgradile so se številne stavbe v katerih sta zborovala senat in ljudstvo.
Forum Romanum
Preden se povzpnemo na najmanjši od sedmih rimskih gričev, Kapitol, se na ploščadi odpre najlepši razgled na celotni Forum Romanum. Od tu je tudi zgornji posnetek.
Kapitol je bil politično in versko središče starega Rima. Na Kapitolskem trgu so tri palače: kapitolski muzej, senatska palača in konzervatorska palača. Osnutke za obnovo palač in ureditev trga je napravil Michelangelo, italijanski kipar, slikar in arhitekt in jih v veliki meri tudi sam izvedel.
Kapitolski trg na Kapitolskem griču, ki je najmanjši med sedmimi rimskimi griči.
Panteon je bil zgrajenleta 27 pred našim štetjem kot svetišče za čaščenje bogov in je najbolj ohranjena antična stavba v Rimu. Zanimivo je, da ima okrogla kupola na vrhu odprtino pa kljub temu padavine nikoli ne prodrejo v notranjost Panteona. Predverje krasi 16 granitnih korintskih stebrov, ki so visoki 12,50 m. V njem je med drugim tudi grob velikega slikarja Raffaella Santija.
PanteonGrob slikarja Raffaella Santija v Panteonu.
Slovite španske stopnice so zgradili kot povezavo med Španskim trgom in Trinita dei Monti, to je trg na katerem stoji francoska cerkev z istim imenom. Zaradi številnih filmov, ki so se tu snemali, je teh 137 stopnic nenehno obleganih s trumami turistov.
Španske stopnice.
Fontana di Trevi je današnjo podobo dobila leta 1762. Kot sem že omenila, če se hočeš vrniti v Rim “moraš” čez ramo v fontano vreči kovanec. Na ta način se menda zbere letno tudi do 100.000 €.
Fontana di Trevi
Angelski grad je začel graditi cesar Hadrijan leta 135 za svojo grobnico, zato ga imenujejo tudi Hadrijanov mavzolej. Danes je grad obnovljen po starih načrtih in v njem je muzej.
V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane proti Italiji, mimo Padove in Bologne smo prispeli v čudovito Toskano, bolj natančno njeno najbolj prepoznavno mesto Firence.
Preden se spustimo po cesti v središče Firenc, je z griča enkraten pogled na večino glavnih znamenitosti.
Toskana, dežela sonca, gričev z vinogradi in oljkami, dežela dobre hrane in vina, dežela umetnosti in kulture. Firence glavno mesto Toskane, ležijo ob reki Arno.
Reka Arno in znameniti most Ponte Vecchio s svojimi trgovinicami, v glavnem so to zlatarne in trgovine s spominki. Ponte Vecchio so zgradili leta 1345 in od takrat se bojuje z reko, ki zna biti pravi hudournik in večkrat poplavlja Firence. Preživel je tudi drugo svetovno vojno, ko so nacisti vse mostove v Firencah razstrelili.
Skoraj zagotovo največja znamenitost Firenc, kar se stavb tiče, Duomo – Katedrala Santa Maria del Fiore, ki so jo začeli graditi leta 1296. Zaradi kupole, ki je bila največja do takrat zgrajena, so se dela precej zavlekla. Danes je iz kupole čudovit razgled na Firence, toda treba je prehoditi 463 stopnic.
Campanile di Giotto – Giottov zvonik stoji poleg Duoma, visok je 85 m, večbarven in poln dekorativnih reliefov.Giotto ga je začel graditi 1334. leta, ko je bil mestni arhitekt. Ker je umrl ko je zgradil le prvi nivo od petih, sta zvonik dokončala še dva arhitekta Pisano in Talenti.
Palazzo Vecchio – Mestna hiša stoji na Piazza della Signoria, poleg znamenite galerije Uffizi. Stavbo so dokončali leta 1302.
Pred Palazzo Vecchio stoji kopija Michelangelovega Davida.
Cerkev Santa Croce – Sv. Križ je verjetno gradil isti arhitekt kot Duomo in Palazzo Vecchia. Gradili so jo med leti 1294 do 1450.V tej cerkvi je Michelangelov grob in grob Niccoloja Machiavellija, ki je bil politik in filozof. Cerkev ima veliko spomenikov znamenitih oseb in znamenitih kiparjev.
Dante Alighieri se je rodil v Firencah 1265. leta, umrl je v Ravenni 1321. kjer je tudi pokopan. V Padovi je študiral filozofijo in astronomijo. Ukvarjal se je s politiko, zaradi katere je bil tudi izgnan iz Firenc in tja se ni nikoli več vrnil. Njegovo zelo znano delo je ep Božanska komedija, pri katerem ga je navdihovala njegova velika a neuresničena ljubezen Beatrice.
Dante Alighieri – spomenik velikega italijanskega pesnika stoji pred cerkvijo Santa Croce.
Po ogledu Padove, starega univerzitetnega mesta, smo se po avtocesti odpeljali na ogled naslednjega italijanskega mesta z našega popotniškega seznama. Ravenna, imenovana tudi mesto mozaikov, kajti tu lahko vidimo najlepše še ohranjene bizantinske mozaike na svetu, če ne upoštevamo tiste v turškem Carigradu, leži v italijanski pokrajini Emilii-Romagni. Ravenna je bila v 5. stoletju prestolnica rimskega cesarstva, mozaiki pa so nastajali med 5. in 7. stoletjem.
Cerkev Sant Apollinare in Classe, mozaiki na spodnjih fotografijah so iz te cerkve, je nekaj kilometrov iz Ravenne proti Jadranskem morju, v mestecu Classis, ki je bilo nekdaj pristanišče.
V Ravenni je pokopan tudi veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, znan po svoji pesnitvi Božanska komedija.