Padova, prav tako kot romantična Verona, del italijanske pokrajine Benečije. Mesto ima zelo bogato zgodovino, saj se je začelo razvijati že v času rimskega imperija. V Padovi je bila leta 1222 ustanovljena ena najstarejših italijanskih univerz. Glavna znamenitost je mogočna bazilika sv. Antona Padovanskega.
Bazilika sv. Antona Padovanskega.
V baziliki je sv. Anton, zavetnik izgubljenih stvari, zaljubljencev, popotnikov, tudi pokopan. V cerkvi lahko vidimo Donatellove bronaste reliefe, ki prikazujejo življenje tega svetnika. V zadnjem delu te ogromne cerkve je kapela relikvij, ki je polna votivnih predmetov.
Pred baziliko stoji bronasti kip na kamnitem podstavku, posvečen vojščaku Gattamelatu, prav tako delo italijanskega renesančnega kiparja Donatella.
Na podstavku so vrata, ki ponazarjajo vhod v podzemlje. Če so zaprta, je v deželi mir, v nasprotnem je vojna.
Kupola bazilike sv. Antona Padovanskega v Padovi.Mestne ulice starega mestnega jedra Padove. Pot vodi do bazilike sv. Antona Padovanskega. Ob poti je veliko malih kavarnic z odlično kavo.Prato della Valle, trg v Padovi je tretji največji trg v Evropi. Obdaja ga kanal, ob njem pa so v dveh vrstah postavljeni kipi. Vsako soboto je tu sejem, zelo me spominja na nekdanji Ponteroso v Trstu.
S Kongresnega trga v Ljubljani smo se mimo Benetk in Padove, pripeljali do Verone. Mesto poznano po ljubezenski zgodbi med Romeom in Julijo, ki naj bi se dogajala ravno v tem mestu. Verona je glavno mesto Veronske pokrajine v Italiji, in je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo Benečijo. Leži ob reki Adiži in ima okoli 270.000 prebivalcev, kar je nekaj več kot Ljubljana. Ogledali smo si nekatere mestne znamenitosti:
Arena
Najbolj obiskana znamenitost Verone je rimska arena iz 1 st. n.št. Je tretja največja ohranjena arena, takoj za rimsko in neapeljsko. V poletnih mesecih so tu operne predstave, ki so zelo dobro obiskane, saj lahko arena sprejme do 20.000 gledalcev.
Vse glavne znamenitosti so precej na kupu in si jih lahko ogledamo kar peš.
Mimo arene se obrnemo na desno in že smo na glavni nakupovalni ulici Via Mazzini, kjer najdemo predvsem trgovine z dragimi oblačili in čevlji.
Pozno popoldan in zvečer, se ulica Via Mazzini spremeni v sprehajališče.
Trg Piazza delle Erbe
Trg Piazza delle Erbe ali Zeliščni trg je prostor namenjen trgovanju, v dopoldanskem času tržnica, ob vsakem času pa stojnice z “uporabnimi” predmeti.
Grobnica Scaligierijev, ki so bili pomembna mestna plemiška rodbina.
Mesto Verona leži ob reki Adiži.
Romeo in Julija, zgodba dveh zaljubljencev, katerih družini sta na smrt sprti in ne dovolita njune zveze, se zanju tragično konča.
Hiša v kateri je živela družina RomeaZnameniti Julijin balkon.
Konec marca leta 2007 sem se odpravila s turistično agencijo na izlet v italijansko Toskano. Obiskali smo Piso, Voltero, San Gimignano in srednjeveško Sieno. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane in se odpeljali mimo Padove in Bologne do prvega cilja našega izleta, Pise. Pisa Pisa je bila nekdaj pomorska velesila. Danes jo bolj poznamo po poševnem stolpu, ki stoji na Trgu čudes. Ta s svojimi slavnimi spomeniki predstavlja enega izmed najpomembnejših arhitekturnih kompleksov na svetu.
Trg čudes v Pisi s katedralo, krstilnico in poševnim stolpom.Krstilnica ali Battistero v PisiKatedrala, Duomo v Pisi so začeli graditi leta 1063 in je prva, ki so jo okrasili s črnimi in belimi pasovi, značilnimi za pisanski slog.Bronasta vrata portala skozi katerega pridemo v cerkev so delo arhitekta Bonanna, prvega arhitekta poševnega stolpa.Delček poševnega stolpa v Pisi.
Pisa je bila naseljena že okoli leta 1000 pr.n.š., pravi razcvet pa je doživela pod Rimljani. Leži ob reki Arno, ki jo povezuje s Firenzami. Iz Pise smo se odpeljali proti srednjeveškemu mestecu Voltera, ki slovi po alabastru in svoji enkratni legi nad toskanskimi griči.
Glavni trg v mestu je še povsem srednjeveški.
Iz malce turobne Voltere, verjetno tudi zaradi rahlega dežja, smo se odpravili v S.Giuliano, to so terme, toda tu smo samo prespali. Po zajtrku smo obiskali
San Gimignano.
Vso pot smo lahko občudovali razgibano toskansko pokrajino, gričke, nasade oliv in vinograde. San Gimignano – mesto stolpov, pravijo mu tudi srednjeveški Manhattan. Stolpi so iz časa okoli leta 1150. Bilo jih je približno 72, danes jih stoji še okoli 15. Postavili so jih kot statusne simbole, čim višji so bili toliko bolje, uporabljali pa so jih tudi kot obrambne opazovalnice.
San Gimignano je majhno mestece, iz enega konca na drugi se pride v slabih 15 minutah. Danes je po ozkih ulicah vse polno trgovinic in gostilnic, kjer lahko poskusite poleg običajnih italijanskih dobrot tudi znano toskansko vino chianti.Srednjeveški trg v San Gimignanu.Majhno srednjeveško mestece San Gimignano leži nad slikovitimi toskanskimi griči.
Naša zadnja postaja pred odhodom proti domu pa je bila
Siena.
Pravijo, da je Siena najlepše mesto v Toskani in res je vredna ogleda. Z impozantno stolnico in čudovitim trgom Il Campo, na katerem lahko posedimo v kavarnicah ob obveznem italijanskem cappucinu in občudujemo srednjeveško mesto in vrvež na trgu.
Trg il Campo s kavarnicami v Sieni.Siena
Katedrala ali Duomo v Sieni je bila ob našem obisku skoraj vsa obdana z gradbenimi odri, zato samo nekaj detaljev čudovitega pročelja:
Katedrala v Sieni, stranski vhodni portal.Delček nad glavnimi vhodnimi vrati, Duomo v Sieni.Volkulja pred katedralo v Sieni.Katedrala, Duomo v Sieni.
Grobnica Scaligierijev, ki so bili pomembna mestna plemiška rodbina.
