Romantična Verona

S Kongresnega trga v Ljubljani smo se mimo Benetk in Padove, pripeljali do Verone. Mesto poznano po ljubezenski zgodbi med Romeom in Julijo, ki naj bi se dogajala ravno v tem mestu. Verona je glavno mesto Veronske pokrajine v Italiji, in je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo Benečijo. Leži ob reki Adiži in ima okoli 270.000 prebivalcev, kar je nekaj več kot Ljubljana. Ogledali smo si nekatere mestne znamenitosti:

Arena

 

Rimska arena v Veroni.

Najbolj obiskana znamenitost Verone je rimska arena iz 1 st. n.št. Je tretja največja ohranjena arena, takoj za rimsko in neapeljsko. V poletnih mesecih so tu operne predstave, ki so zelo dobro obiskane, saj lahko arena sprejme do 20.000 gledalcev.

Via Mazzini, nakupovalna ulica v Veroni.

Vse glavne znamenitosti so precej na kupu in si jih lahko ogledamo kar peš.

Mimo arene se obrnemo na desno in že smo na glavni nakupovalni ulici Via Mazzini, kjer najdemo predvsem trgovine z dragimi oblačili in čevlji.

 

Pozno popoldan in zvečer, se ulica Via Mazzini spremeni v sprehajališče.

Trg Piazza delle Erbe

 

Zeliščni trg

Trg Piazza delle Erbe ali Zeliščni trg je prostor namenjen trgovanju, v dopoldanskem času tržnica, ob vsakem času pa stojnice z “uporabnimi” predmeti.

VeronaGrobnica Scaligierijev, ki so bili pomembna mestna plemiška rodbina.

Mesto Verona leži ob reki Adiži.
Mesto Verona leži ob reki Adiži.

Verona

Romeo in Julija, zgodba dveh zaljubljencev, katerih družini sta na smrt sprti in ne dovolita njune zveze, se zanju tragično konča.

Hiša v kateri je živela družina Romea
Hiša v kateri je živela družina Romea
Znameniti Julijin balkon.
Znameniti Julijin balkon.

Aljaški malamut

Aljaški malamut, ki je na razstavo prišel iz ZDA, kar je pokazal s svojo ležalko.
Aljaški malamut, ki je na razstavo prišel iz ZDA, kar je pokazal s svojo ležalko.

Aljaški malamut je dobil ime po ljudstvu Mahlemut, ki živi na severu Aljaske. Uporabljali so ga kot vlečnega psa in o tem piše tudi Robert Specht v svojem romanu Tisha. Življenje na Aljaski kjer pozimi temperatura pade do – 70 stopinj C in kako so ti psi odporni ter se odlično znajdejo v takem podnebju, saj imajo zelo gosto dlako. Zelo so navezani na gospodarja, potrebujejo prostor in veliko gibanja, zato je življenje v mestu zanj že skoraj mučenje malih živali.

Višavski terier

 

Zahodno višavski beli terier
Zahodnovišavski beli terier

Zahodnovišavski beli terier je nastal bolj po naključju, ko se je v leglu cairn terierja, ki je rdeče barve, skotilo leglo popolnoma belih mladičev. Iz njih so rejci vzgojili novo pasmo in jo poimenovali po zahodnem delu škotskega višavja. Po videzu je to majhen, močan kuža z mišičastimi nogami, Temu primerno je tudi živahen in zelo aktiven, včasih samosvoj in nagajiv. Potrebuje veliko pozornosti.

Še zadnje priprave na nastop na pasji razstavi.
Še zadnje priprave na nastop na pasji razstavi.

Večina terierjev izvira iz Velike Britanije. Izvor imena  je v latinski besedi terra, ki pomeni zemlja, saj so te male in živahne pse uporabljali za delo pod zemljo. Bodisi kot  lovce v rovih in brlogih ali pa kot pomoč v rudnikih za pregon rudniških glodalcev. Za tako delo so morali biti majhni, neustrašni in odločni in te lastnosti imajo terierji še danes.

Na mednarodni pasji razstavi CACIB Ljubljana 09, je bila pasma višavski terier zelo dobro zastopana.

Po končanem lepotičenju, se je treba pokazati sodnikom in gledalcem.
Po končanem lepotičenju, se je treba pokazati sodnikom in gledalcem.

Po letu 1970 je postal zahodnovišavski beli terier izredno priljubljen hišni ljubljenček. Temeljito je spremenil svoje delovne navade, saj zelo rad živi z družino v stanovanju in kot vsak pes obožuje vrt ali saj teraso v svojem domovanju, saj imajo neomejeno veliko energije in so zelo zabavni. Zaradi ogromne energije potrebuje redno gibanje.

Pasji mladič

Nekaj slik pasjih mladičev, ki so se prišli pokazat na mednarodno razstavo psov CACIB Ljubljana 09 v soboto 17. januarja. Male kepice različnih pasem, so privabile nasmeh na vsak obraz, ki je spremljal njihov obhod po zelenem podiju. Poglejmo.

Mlada labradorca sta bila vesela snidenja.
Mlada labradorca sta bila vesela snidenja.
Nekateri so radovedno zrli v svet.
Nekateri so radovedno zrli v svet.
Nekateri so bili nad dogajanjem začudeni.
Nekateri so bili nad dogajanjem začudeni.
Zlati prinašalec je bil rahlo nezaupljiv.
Zlati prinašalec je bil rahlo nezaupljiv.
img_1062
Nekateri so bili že malo naveličani.
Nekateri so bili že malo naveličani.
Terier Jack Russel pa hiperaktiven že od mladih nog.
Terier Jack Russel pa hiperaktiven že od mladih nog.

Srednje azijski ovčar

Razneženi velikan
Razneženi velikan

Na januarski mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 09 smo lahko videli tudi pse pasme srednjeazijski ovčar. Prav tako kot kavkaški ovčar, tudi ta izvira iz Rusije. Če oba primerjam kot laični ljubitelj psov, je srednjeazijski ovčar na pogled bolj prijazen, medtem ko je kavkaški precej robustnega videza. Toda vsak pes je tak kot ga gospodar vzgoji. Največji in najbolj robusten pes se lahko obnaša kot ljubeč hišni ljubljenček.

Pred "strogim" sodnikom se je treba pravilno postaviti.
Pred “strogim” sodnikom se je treba pravilno postaviti.

Srednjeazijski ovčar je zelo stara pasma, saj njegov obstoj sega v srednji vek. Skozi stoletja je bil in je še danes čuvaj črede, je pastirski pes in je v ožjem sorodstvu z večjim kavkaškim ovčarjem. Čeprav se kot večina psov zelo rad crklja, kot je videti na prvi sliki, pa strokovnjaki menijo, da ni primeren za spremljevalca.

Profil ovčarja
Profil ovčarja

Povezano, avtor gost:

Srednje azijski ovčar

Kavkaški ovčar

Na mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 09 na Gospodarskem razstavišču, sem največ časa prebila v dvorani za velike pasme. Eden lepši od drugega. Najbolj pa sem bila očarana nad kavkaškim ovčarjem. Kar nekaj so jih Rusi pripeljali na razstavo in glede na to kakšne velikosti so, bi lahko celo dvorano namenili samo njim.

Zelo velik, celo ogromen lahko rečem. Kavkaški ovčar na sliki je bil kar prijazen, kar naprej je ponujal tačko vodniku.
Zelo velik, celo ogromen lahko rečem. Kavkaški ovčar na sliki je bil kar prijazen, kar naprej je ponujal tačko vodniku.

Kavkaški ovčar je ruska pasma in izhaja s Kavkaza, kjer jih še danes uporabljajo za čuvaje čred in domov.  Samci lahko zrastejo tudi do 76 cm višine. Po značaju je pogumen (kaj ne bo pri taki veličini), samozavesten, težko podredljiv, zelo močan pes, ki ima prirojen občutek za varovanje svoje črede, kamor šteje vse na domačiji od kokoši naprej. To je njegovo in pika. Lastnik kavkaškega ovčarja mora biti telesno močan še bolj pa psihično, da lahko pravilno ravna s psom.

Kavkaški ovčar

Mladiček kavkaškega ovčarja
Mladiček kavkaškega ovčarja

Kavkaški ovčar

Kdor si želi tega psa mora imeti veliko posestvo, da se lahko pes po mili volji podi po njem. Za katero pasmo pa to ne velja, skoraj za vse, razen za male pa še ti se veselijo  ko začutijo, da gresta z gospodarjem ven.

Razstava psov, CACIB Ljubljana 09

Hasky
Aljaški malamut

Včeraj je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 50. jubilejna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 09. Na razstavi je sodelovalo  207 različnih pasem iz 28 evropskih držav in ZDA. Poleg pasjih lepotcev, ki so bili skoraj iz vseh koncev sveta, smo si lahko ogledali tudi spremljevalne prireditve. Učna ura “Brez strahu pred psom” kjer so kinologi predstavili način srečevanja s psom in pa razumevanje pasjega besednjaka, kako razumeti pasje gibe. Taka delavnica poteka tudi po osnovnih šolah.  Predstavile so se Tačke pomagačke, slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov.  Videli smo tudi ples zlatega prinašalca s svojo vodnico.  Skratka veliko lepega in zanimivega. Ker pa so glavne zvezde pasji lepotci, ki so se v Ljubljano prišli pokazat je tu kar nekaj slik.

Psi so prihajali s svojimi gospodarji na razstavo. Med njimi so bili tudi trojčki.
Psi so prihajali s svojimi gospodarji na razstavo. Med njimi so bili tudi trojčki.
Črno belega novofunlandca pripravljajo za nastop.
Črno beli novofunlandec

Kraški ovčar
Kavkaški ovčar

Kavaški ovčar, kavaš.

Nemška doga
Nemška doga
Leonberžan
Leonberžan
Leonberžan, skupinska slika
Leonberžan, skupinska slika
Črno bela nemška doga
Črno bela nemška doga

Tisha, Specht Robert

Roman Tisha je resnična zgodba, ki jo pripoveduje  Ann Hobbs. Kot devetnajstletno dekle  je leta 1927 odpotovala s karavano na Aljasko, kjer je dobila delo učiteljice na vaški šoli.  Od tu naslov knjige, kajti indijanski otroci niso mogli izgovoriti tovarišica, pa so jo klicali tisha. Že sama pot do mesta na jugu Aljaske z imenom Chicken je pustolovščina. Potovala je več dni  na konjih, po divji in mrzli pokrajini, kjer na popotnike prežijo nevarni volkovi in druge živali. Chicken je rudarsko naselje, kjer so ljudje iskali zlato, ki ga je tu čedalje manj, toda nekateri so še vztrajali.

Ann skupaj z vaščani usposobi prostor učilnice v leseni hiši, kjer bo potekal pouk in , ki je bila že precej zanemarjena. Otroci so jo imeli zelo radi in so z veseljem prihajali h pouku. Poleg poučevanja pa je skrbela še za vaško trgovino, ki jo je imel lastnik karavane s katero je prišla.  Kljub divjini, mrazu, ki seže do – 75 stopinj v zimskem času pa so tudi tu med belci in Indijanci nesoglasja, med njimi vlada zakoreninjeno sovraštvo. Ann se vaščanom zameri, ker zagovarja enakost med prebivalci, še najbolj pa ji zamerijo, ko se zaljubi v fanta mešane krvi.

Opisi življenja in pokrajine so zelo živo opisani. Mraz, sneg, oblačila, ki jih potrebujejo, kurjava v teh ekstremnih pogojih, znameniti aljaški vlečni psi z vpregami. Skratka izredno zanimivo branje.

Šola na Aljaski, kjer je živela in poučevala Ann Hobbs, Tisha. Slika je na spletu chickenalaska.com.
Šola na Aljaski, kjer je živela in poučevala Ann Hobbs, Tisha. Slika je na spletu chickenalaska.com.

Kapela sv. Jurija

Kapela sv. Jurija je ena starejših ohranjenih delov Ljubljanskega gradu. Nahaja se pred vhodom v  razgledni stolp.  Sv. Jurij je zavetnik mesta Ljubljane.

Sv. Jurij v istoimenski kapeli na Ljubljanskem gradu.
Sv. Jurij v istoimenski kapeli na Ljubljanskem gradu.

Kapela se prvič omenja leta 1489. Sprva gotska kapela, je kasneje prezidana v baročnem stilu, poslikali pa so jo tudi z grbi deželnih glavarjev. To je posebnost kapele, kajti v sakralnih objektih le redko srečamo posvetne vsebine.

Sv. Jurij je na freskah pogosto upodobljen s kopjem v rokah, prav tako je tudi na freski v grajski kapeli.  Sv. Jurij je bil rimski vojak, ki je živel med leti 275 do 303.

Grajska kapela sv. Jurija poslikana z deželnimi grbi, kar je v sakralnih objektih redkost.
Grajska kapela sv. Jurija poslikana z deželnimi grbi, kar je v sakralnih objektih redkost.

Toskana

Konec marca leta 2007 sem se odpravila s turistično agencijo na izlet v italijansko Toskano.  Obiskali smo Piso, Voltero, San Gimignano in srednjeveško Sieno. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane in se odpeljali  mimo Padove in Bologne do prvega cilja našega izleta, Pise. Pisa Pisa je bila nekdaj pomorska velesila. Danes jo bolj poznamo po poševnem stolpu, ki stoji na Trgu čudes. Ta s svojimi slavnimi spomeniki predstavlja enega izmed najpomembnejših arhitekturnih kompleksov na svetu.

Trg čudes v Pisi s katedralo, krstilnico in poševnim stolpom.
Trg čudes v Pisi s katedralo, krstilnico in poševnim stolpom.
Krstilnica ali Battistero v Pisi
Krstilnica ali Battistero v Pisi
Katedrala, Duomo v Pisi so začeli graditi leta 1063 in je prva, ki so jo okrasili s črnimi in belimi pasovi, značilnimi za pisanski slog.
Katedrala, Duomo v Pisi so začeli graditi leta 1063 in je prva, ki so jo okrasili s črnimi in belimi pasovi, značilnimi za pisanski slog.
Bronasta vrata portala skozi katerega pridemo v cerkev so delo arhitekta Bonanna, prvega arhitekta poševnega stolpa.
Bronasta vrata portala skozi katerega pridemo v cerkev so delo arhitekta Bonanna, prvega arhitekta poševnega stolpa.
Delček poševnega stolpa v Pisi.
Delček poševnega stolpa v Pisi.

Pisa je bila naseljena že okoli leta 1000 pr.n.š., pravi razcvet pa je doživela pod Rimljani. Leži ob reki Arno, ki jo povezuje s Firenzami.  Iz Pise smo se odpeljali proti srednjeveškemu mestecu Voltera, ki slovi po alabastru in svoji enkratni legi nad toskanskimi griči.

Glavni trg v mestu je še povsem srednjeveški.
Glavni trg v mestu je še povsem srednjeveški.

Iz malce turobne Voltere, verjetno tudi zaradi rahlega dežja, smo se odpravili v S.Giuliano, to so terme, toda tu smo samo prespali. Po zajtrku smo obiskali

San Gimignano.

Vso pot smo lahko občudovali razgibano toskansko pokrajino, gričke, nasade oliv in vinograde. San Gimignano – mesto stolpov, pravijo mu tudi srednjeveški Manhattan.  Stolpi so iz časa okoli leta 1150. Bilo jih je približno 72, danes jih stoji še okoli 15. Postavili so jih kot statusne simbole, čim višji so bili toliko bolje, uporabljali pa so jih tudi kot obrambne opazovalnice.

San Gimignano je majhno mestece, iz enega konca na drugi se pride v slabih 15 minutah. Danes je po ozkih ulicah vse polno trgovinic in gostilnic, kjer lahko poskusite poleg običajnih italijanskih dobrot tudi znano toskansko vino chianti.
San Gimignano je majhno mestece, iz enega konca na drugi se pride v slabih 15 minutah. Danes je po ozkih ulicah vse polno trgovinic in gostilnic, kjer lahko poskusite poleg običajnih italijanskih dobrot tudi znano toskansko vino chianti.
Srednjeveški trg v San Gimignanu.
Srednjeveški trg v San Gimignanu.
Majhno srednjeveško mestece San Gimignano leži nad slikovitimi toskanskimi griči.
Majhno srednjeveško mestece San Gimignano leži nad slikovitimi toskanskimi griči.

Naša zadnja postaja pred odhodom proti domu pa je bila

Siena.

Pravijo, da je Siena najlepše mesto v Toskani in res je vredna ogleda. Z impozantno stolnico in čudovitim trgom Il Campo, na katerem lahko posedimo v kavarnicah ob obveznem italijanskem cappucinu in občudujemo srednjeveško mesto in vrvež na trgu.

Trg il Campo s kavarnicami v Sieni.
Trg il Campo s kavarnicami v Sieni.
Siena
Siena

Katedrala ali Duomo v Sieni je bila ob našem obisku skoraj vsa obdana z gradbenimi odri, zato samo nekaj detaljev čudovitega pročelja:

Katedrala v Sieni, stranski vhodni portal.
Katedrala v Sieni, stranski vhodni portal.
Delček nad glavnimi vhodnimi vrati, Duomo v Sieni.
Delček nad glavnimi vhodnimi vrati, Duomo v Sieni.
Volkulja pred katedralo v Sieni.
Volkulja pred katedralo v Sieni.
Katedrala, Duomo v Sieni.
Katedrala, Duomo v Sieni.