Slovenija | Svetlana – SLOVENIJA

Sprehod ob Ljubljanici

Trnovski pristan – Prulski most – Špica – Botanični vrt

Moj priljubljen sprehod v Ljubljani ob koncu tedna. Le streljaj od centra mesta, se začne sprehajalna pot ob reki Ljubljanici. Nedavno prenovljeni Trnovski pristan, nam omogoča opazovanje številnih rac, ki veselo čofotajo v reki ali pa ob njej nemoteno počivajo, saj smo sprehajalci osveščeni in gremo mimo počivajočih račk zelo previdno in počasi, da jih ne splašimo.

Danes je, po kar nekaj dnevnem deževnem vremenu, v Ljubljani končno pisijalo sonce. Seveda se je to zelo poznalo na barvi naše Ljubljanice, ki se je spremenila v čokoladno rjavo, če se malo pohecam.

Iz centra mesta do Špice se lahko zapeljemo z rečnim taxijem.

Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami. — Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami, ime ji je Loa.

Od Špice do Botaničnega vrta, ki je ljubljanska naravna znamenitost, je le pet minut hoda. Ustanovljen je bil leta 1810. in nekje sem prebrala, da ravno na današnji dan 11. julija. Ko sem bila danes tam, ni bilo videti, da ima vrt rojstni dan pa kljub temu, Vse najboljše za rojstni dan.

Na listu lokvanja je žuželka, čudovite modre barve. Kako se imenuje?

Ob visokih poletnih temperaturah, je v senci dreves prijetno hladno.

Tudi rože cvetijo, ob vsakem obisku, drugačne.

Za prijeten konec sprehoda je poskrbel simpatičen kosmatinec s svojim nasmehom.

Ana Desetnica

V Ljubljani se pričenja 12. Mednarodni festival uličnega gledališča.

Pestro in zanimivo dogajanje bo ta konec tedna v središču Ljubljane. Od četrtka 2. julija pa vse do nedelje 5. julija 2009. se bo na različnih prizoriščih našega glavnega mesta dogajalo Mednarodno ulično gledališče.

Prva predstava bo 2. julija ob 17. uri na Prešernovem trgu. Gledališče Ane Monro bo uprizorilo predstavo, Kletka.

Gledališke predstave, atraktivni nastopi, žive slike, cirkus, pravljice, predstava s tradicionalno indijsko glasbo.

V soboto 4. julija pa za vse plesne navdušence, Anina plesna noč, kjer se bo ob 23. uri plesalo Tango, Salso, Flamenko ter Standardni in latino plesi.

Vsi tisti, ki smo se podobnih predstav Ane Desetnice že kdaj udeležili, smo prepričani, da nas čaka zanimiv in atraktiven konec tedna. Ostala prizorišča so: Miklošičev in Argentinski park, Mestni trg, Ajdovščina, pri Figovcu, Čevljarski most, Čopova in Nazorjeva ulica, Metelkova mesto pa še kakšno se bo našlo.

Natančen program in urnik festivala Ana Desetnica pa najdemo na spletni strani gledališča Ana Monro.

Po Ljubljani

Ljubljana, lepo mesto, prijazno glavno mesto Slovenije in med 1. januarjem 2008 do 30. junija 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, tudi glavno mesto Evrope. To pa ni kar tako.

V Ljubljani se veliko dogaja, nekdo mi je rekel, da več kot na morju. Na Prešernovem trgu, ki so ga za promet zaprli in je namenjen sprehajalcem, so različne prireditve, kot je bil nedavni Festival nostalgija, kjer smo lahko občudovali starodobnike.

Našo prestolnico obišče veliko turistov. Odpravijo se na Ljubljanski grad, obiščejo tržnico, park Tivoli, kjer se prav tako veliko dogaja. Ljubljančani pa se z veseljem odpravimo v Botanični vrt, se sprehodimo po Trnovskem pristanu ob reki Ljubljanici do Špice, kjer bo nekoč zopet ljubljansko naravno kopališče.

Živalski vrt Ljubljana je čedalje bolj urejen, kolikor pač finančna sredstva dopuščajo. Z različnimi prireditvami privabljajo male in velike obiskovalce.

Živalski vrt Ljubljana, kjer ti kozice poskušajo vzeti rogljiček iz torbe.

Pa še nekaj razglednic iz najlepšega mesta na svetu, kot vedno pravi naš župan in jaz mu verjamem.

Hišni ljubljenčki so v Ljubljani pogosti sprehajalci.

Saeta Equina

Nekaj slik in komentarjev s 1. Mednarodnega konjeniškega festivala Saeta equina, ki je bil od 18. do 21.junija 2009. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Saeta Equina je latinska beseda in pomeni konjska griva, ki je bila tudi simbol tega konjeniškega festivala. Po besedah gospe Cvetke Bogovčič, vodje prireditve, je bila rdeča nit festivala prepletanje konjeništva, kulture, humanitarnosti, izobraževanja in zabave. In res je bilo kaj videti:

Zadnja konjska moda je poševno spletanje grive v kitko.

Terapevtski konj fundacije Nazaj na konja.

Mali Viki pod budnim nadzorstvom mame in tete mogoče.

Shetlandski poni Viki, danes ima že 12 dni.

Italijanski tim Parelli pravi, da je konjeništvo mnogo več kot jahanje.

Parelli, uspeh brez nasilja, partnerstvo brez gospodovalnosti, sozvočje brez prisile...

Halo, jaz sem tudi tukaj, bo še mene gdo "počohal"?

Ja, brez malih hišnih ljubljenčkov pač ne gre, tudi na konjeniškem festivalu ne.

Konjeniški festival

Saeta equina

1. Mednarodni konjeniški festival

Ljubljana,

18. do 21. junij 2009

Preživela sem enkratno nedeljsko popoldne na konjeniškem festivalu, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Prva taka prireditev v Ljubljani in močno upam, da bo tradicionalna. Vse pohvale in čestitke organizatorjem, bilo je nepozabno.

Sprva sem bila zelo skeptična, kako bodo na tako majhen prostor, spravili toliko konj. Januarja, ko je bila tu mednarodna razstava psov, se mi je zdelo, da je v dvorani z ovčarji in velikimi pasmami, velik dren, kako bo šele s konji. A bojazen je bila odveč. Uredili so prostor za preskakovanje ovir, show areno, Parelli areno in lonžirni krog, kjer so najmlajši na ponijih in islandcih poskušali svoje prve jahalne veščine.

Zvezda festivala, po moje, prav gotovo pa med najbolj obleganimi pa je bil 11 dni star žrebiček, shetlandski poni Viktor ali ljubkovalno Viki:

Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir, toda ne za moje živce. Konji z veliko arabske krvi, so kot za šalo preskakovali visoke enojne in dvojne ovire in vsakokrat ko je kateri podrl palico, me je bilo strah, da bo konj padel. Vse čestitke tekmovalcem, toda jaz bom še naprej bolj oboževalka dresurnega jahanja, bolj umirjeno je.

Trdnjava Šance

Trdnjava Šance je bila nekoč na Ljubljanskem gradu. Arheološko še ni dobro raziskana, vendar viri pravijo, da je bil kompleks celo večji od grajskega. Utrdba se je spuščala po grajskem pobočju vse do Rožne ulice, kjer je veliko pozneje naš pesnik France Prešeren pisal Sonetni venec, in Karlovških vrat.

Poleg velikega stolpa je bila čuvajnica, v kateri je stanoval čuvaj. Ta je moral celo noč stražiti zaradi sovražnih napadov in zaradi požarov, ki so bili v tistem času v Ljubljani kar pogosti.

Kdo je v trdnjavi Šance živel in kako se ne ve natančno, bila je pač narejena za obrambo ljubljanskega grada.

Danes so Šance, po zaslugi slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, namenjene sprostitvi, sprehodu in druženju ljudi, pa tudi njihovi hišni ljubljenčki so pogosti obiskovalci grajskega griča.

Tudi pasji mladič je obiskal Šance in se pošteno utrudil.

Živalski vrt Ljubljana

Vsako leto se vsaj enkrat odpravim v ljubljanski Živalski vrt, ker imam rada živali in ker lahko vidim in občudujem tudi divje živali.

Sicer nisem zagovornica živalskih vrtov toda, ko si človek enkrat nekaj izmisli, potem ni poti nazaj, zato poskušajmo narediti tako, da bo za živali lepo poskrbljeno.

Precej živali ima večjo ogrado kot so jo imele pred leti, kar je pohvalno. Tigra sta se nekoč stiskala v majhni kletki kjer so danes opice, pa še one imajo po novem več prostora, kajti njihovo domovanje so uredili pred kratkim.

Slončica Ganga bi po moje rabila več prostora, da o leopardih niti ne govorim. Ta dva imata pa res premajhno bivališče glede na to, da sta vedno v gibanju, za razliko od levov. Ta dva pa redko kdaj vidim na nogah, v glavnem poležavata in jesta, pa zopet poležavata.

Večja pridobitev, od mojega zadnjega obiska, pa je novo otroško igrišče ali bolje rečeno “plezališče”. Niso pa pozabili tudi na starše, ki pazijo na svoje nadobudneže, saj so ob igrišču postavili ležalnike s pogledom na žirafe ali na zebre in avtomat za kavo. Res prijetno popoldne v živalskem vrtu.

Najlepši vrt

Pomlad je zame najlepši del leta, ko vse cveti, v vseh mogočih barvah in vonjih. Okna in balkoni na hišah so polni rož pa tudi po vrtovih in parkih jih je vse polno. Skratka čas cvetočih užitkov.

Toda za tako cvetoče razkošje je treba imeti roko, kot pravim jaz. S svojimi rožami se zaenkrat še nebi preveč hvalila, toda moja mama, ta pa ima roko za rože in to je treba samo videti. Zame je to najlepši vrt:

Hiša platna

V Beli krajini, v Adlešičih, se gospa Nada Cvitkovič s svojo družino trudi ohraniti kulturno dediščino tega dela Slovenije. Družina se ukvarja s pridelavo in predelavo lanu, s tkanjem domačega platna, vezenjem in izdelovanjem belokranjskih pisanic.

Hišo platna si je možno tudi ogledati, prirejajo pa še tečaje tkanja, vezenja in izdelovanja belokranjskih pisanic. Mi smo si na našem izletu ogledali Hišo platna, razstavno sobo vezenin, kjer so ohranili vezenine več generacij družine. Z vezeninami sodelujejo na različnih razstavah in prejeli so tudi kar nekaj nagrad zanje.

Slišali smo kakšno dolgotrajno in počasno delo je to, koliko volje in moči je potrebno vložiti, da na koncu dobijo platno na katerega lahko vezejo ali pa izdelujejo oblačila, narodno belokranjsko nošo, brisače in prte.

Družina dela vse sama. Od sajenja lanu, žetve le tega, cel postopek od namakanja, tolčenja (kot je vidno na prvi sliki zgoraj), krtačenja lanu, da dobijo prejo, ki jo nato ročno spredejo v nit iz katere na starih lesenih statvah izdelajo belo laneno platno.

Poleg obsežnega dela z ohranjanjem kulturne dediščine, gospa Cvitkovič hodi tudi v službo, kjer na osnovni šoli poučuje. In kljub tolikemu delu in obveznostim, s svojo družino lepo skrbi tudi za okolico hiše, ki je zelo lepo urejena:Povezani zapisi:

Bela krajina

Festival Nostalgija

Danes je bilo v središču Ljubljane zelo živahno. Lepo sončno vreme, bližina tržnice in v središču pozornosti današnje sobote, predvojni starodobniki. Tradicionalna razstava starih avtomobilov na Prešernovem trgu v Ljubljani, je bila letos že petič. Poleg starih avtomobilov, smo videli tudi stara kolesa, različne predmete, celo avstro-ogrska vojska se je “postrojila” na Tromostovju. Lastniki teh starodobnikov pa so bili oblečeni v oblačila iz časa, iz katerega izhaja njegov ali pa njen lepotec na štirih ali pa na dveh kolesih. Kajti res so bili lepi, obnovljeni in zloščeni, da se je kar svetilo in v ponos svojim lastnikom.

Prireditev se imenuje Festival Nostalgija in je namenjen obujanju spominov na kulturo in življenje v starih časih. Potekala je ves dan, v parku Tivoli pa so ljudi tudi danes razveseljevali konji iz Lipice.