Grad Devin stoji na sto metrov visoki pečini ob Jadranskem morju, v Tržaškem zalivu. Njegovi začetki segajo v leto 1363. V začetku so bili njegovi lastniki oglejski patriarhi, ki so imeli sedež v Ogleju in tamkajšnji mogočni baziliki. Zadnji lastnik gradu je družina Turn und Taxis (Torre e Tasso), katerih potomci še danes živijo v gradu.
V lepem sončnem vremenu, kot je bil ob našem obisku, je na gradu pravi raj. Grad ima kar nekaj velikih teras od koder je enkraten razgled na Tržaški zaliv, vse do sosednjega pravljičnega gradu Miramare in do Trsta. Zelo lepo vzdrževan grad je v svojih treh nadstropjih poln dragocenosti in zgodovinskih eksponatov, ki so jih skozi stoletja uporabljali prebivalci gradu.
Družina je tudi velik podpornik kulture in na gradu Devin so bivali številni pesniki, pisatelji in glasbeniki. Med njimi naj bi bil tudi Dante Alighieri iz Firenc, prav gotovo pa je večkrat bil gost gradu Rainer Maria Rilke, ki je napisal tudi Devinske elegije. Po njem se imenuje tudi bližnja peš pot, ki poteka po pečini nad morjem vse do Sesljana, Rilkejeva pot.
Velja omeniti tudi čudovit vrt, ki obdaja Devinski grad in se stopničasto spusti skoraj do morske obale. Vsekakor pa bodo slike povedale veliko več.
Otok Barbana se nahaja v Tržaškem zalivu, ob letoviškem mestu Gradež. Obiskali smo ga po ogledu Oglejske bazilike. V pristanišču smo se vkrcali na ladjo in se odpeljali na otok, kjer stoji Marijina romarska cerkev in frančiškanski samostan. Vsako prvo nedeljo v juliju se tu odvija procesija, ko pisano okrašeni čolni plujejo proti otoku Barbana in Mariji Barbanski.
Po ogledu cerkve in sprehodu po lepem otoku, ki ga trenutno še na nekaterih delih urejajo, smo si v parku ob morju privoščili dobro italijansko kavo in opazovali galebe in čaplje v laguni.
otok Barbanaromarska Marijina cerkev na otokukupola romarske Marijine cerkveromarska Marijina cerkevnarava na otoku Barbana s pogledom na Gradežotok Barbanaza otok in cerkev skrbijo frančiškani
Prvi postanek na izletu po Tržaškem zalivu je bil Oglej ali Aquileia, ki so ga ustanovili Rimljani leta 181 pr.n.št., kot vojaško naselbino. Danes je celo mesto velik arheološki muzej. Kamorkoli se obrneš lahko vidiš več stoletij stare izkopanine. Tu je lepo ohranjen rimski forum, pa temelji družinskih hiš in povsod ogromno mozaikov.
Največja znamenitost pa je Oglejska bazilika. Današnja podoba je nastala po večkratnih obnovitvah. Posebnost bazilike so talni mozaiki, ki se ob vstopu zdijo kot ogromna preproga, saj meri skoraj 750 kvadratnih metrov.
Oglejska bazilikaZvonik Oglejske baziliketalni mozaikGlavni oltar in apsida s freskami iz 11. stoletja.Orgle vdelane v baldahin, izdelali so jih na Dunaju leta 1896.Božji grob postavljen v začetku 12. stoletja.Vhod v krstilnicoTemelji družinskih hiš v Ogleju, iz rimskih časov.Rimski forum
Enodnevni izlet v Oglej, Gradež, grad Devin, jamo grotta Gigante in cerkev Monte Grisa.
Tržaški zaliv skriva veliko čudovitih znemenitosti o katerih se mi, v časih ko smo na veliko hodili tja po kavbojke in čevlje, še sanjalo ni. Pa saj jih ne skriva, velikodušno jih razkazuje obiskovalcem, le do njih se moramo zapeljati. In tako smo se na sončno in toplo aprilsko soboto odpravili na ogled le teh.
Prvi postanek je bil Oglej, mesto, ki so ga ustanovili Rimljani leta 181 pr. n.št., v 4. stoletju je postalo središče krščanske vere in sedež škofije, kamor je spadalo tudi veliko slovenskih krajev. Tu še vedno stoji lepo ohranjen rimski forum, mi pa smo si podrobno ogledali oglejsko baziliko, s čudovitim talnim mozaikom, ki se je ohranil že od 4. stoletja dalje.
Pot nas je vodila naprej do turističnega mesta Gradež ali po italijansko Grado, kjer smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali po morski cesti na otok Barbana, kjer stoji romarsko Marijino svetišče.
Marijino svetišče na otoku Barbana.Otok Barbana, morje, mir, lepota in spokojnost narave.Otok Barbana z romarskim Marijinim svetiščem.Gradež, letoviško mesto v Tržaškem zalivu.
Po krajšem postanku, smo se odpravili do gradu Devin, ki stoji na približno 100 metrov visoki pečini ob obali Jadranskega morja. Začetki tega mogočnega grada segajo v leto 1363. V začetku so bili njegovi lastniki oglejski patriarhi, nato avstrijski grofje, zadnji lastnik pa je družina Turn und Taxis in njeni potomci še danes živijo v gradu. Med drugim vodijo tudi mednarodno gimnazijo, ki se nahaja v gradu in, ki jo obiskujejo tudi nadarjeni mladi iz Slovenije. Ta družina je bila že od nekdaj velik podpornik in mecen kulture, zato so v grad zahajali ljudje, ki so zapisani tudi v svetovno zgodovino. Med njimi so bili: Liszt, D’Annunzio in pesnik Rilke, ki je napisal pesnitev Devinske elegije. V njegovo čast so od grada Devin pa skoraj do Sesljana, uredili približno 2 km dolgo sprehajalno pot na pečinah, nad Jadranskim morjem in se imenuje Rilkejeva pot.
grad DevinČudovit razgled z gradu na morje in Rilkejevo pot.Grad Devin je obdan s prelepim vrtom, ki se v serpentinah spušča skoraj do morja.Ena od številnih teras na gradu Devin s pogledom na morje.
Naslednja postaja je bila kraška jama Grotta gigante, ki je uradno največja kraška jama na svetu odprta za obiskovalce, toda 900 stopnic, ki vodijo v jamo in iz nje me ni ravno prepričal, da bi si jo ogledala pobliže.
Zadnja postaja pa je bila mogočna cerkevMonte Grisa, ki je zelo nenavadne oblike in od daleč ni videti kot cerkev. Stoji na vzpetini nad Trstom in z razgledne ploščadi ponuja čudovit razgled na Tržaški zaliv. Temeljni kamen so položili leta 1959, zgrajena pa je iz betona in stekla, v dveh nadstropjih. V spodnjem je Nižja cerkev, v zgornjem pa Višja cerkev z oltarjem in korom.
cerkev Monte Grisanotranjost cerkve z oltarjemnotranjost, beton in steklorazgledna ploščad pred c.Monte Grisa, pogled na Tržaški zaliv
Čudovit dan, enkraten izlet po Tržaškem zalivu in njegovih znamenitostih in zanimivostih. In ko se je sonce začelo poslavljati, smo se poslovili tudi mi in se veselo odpravili proti Ljubljani.
To je bila pot našega enodnevnega izleta na katerem smo bili pred prvomajskimi prazniki, 29. aprila 2007. Iz Ljubljane smo se mimo Celja in Maribora ter čez mejni prehod Šentilj zapeljali do čudovitega dvorca Herberstein. Zelo lepo urejen in ohranjen dvorec za katerega še danes skrbijo potomci družine Herberstein, ki v gradu tudi stanuje.
grad Herberstein, dvorišče
V sklopu grajskega kompleksa je tudi lepo urejen vrt, poln rož, dreves in različnih okrasnih grmičkov. Lahko bi rekli, da je pomanjšana kopija ljubljanskega Tivolija. V tem sklopu je tudi Živalski vrt, kjer na 40 hektarih površine živi okoli 600 živali in 100 različnih vrst ptic s petih celin. Začetki dvorca in parka segajo v 13. stoletje.
park dvorca Herberstainrožni vrtlevji pargepard v dremežupav se šopirimala opica
Po prijetnem pohajkovanju po parku in živalskem vrtu, smo se odpravili še v bližnji Gradec, ki ga v Sloveniji bolj omenjamo kot nakupovalno središče in ne kot turistično destinacijo. Toda vsako mesto ima svoje zanimivosti in znamenitosti, ki jih je vredno videti in tudi Graz je zelo lepo in zanimivo mesto.
Pogled na Graz in reko Muro z grajskeg hriba.Graz z očmi vzpenjače.
Na grajski hrib lahko pridemo z vzpenjačo, ki pa je za razliko od vzpenjače, ki pelje na Ljubljanski grad, precej večja in bolj razkošna, čeprav se mi zdi, da njihov grajski hrib ni prav dosti višji od ljubljanskega. Drugi dostop pa je po cik cak stopnicah, ki so vklesane v pobočje hriba.
Po stopnicah pridemo do znamenite ure, ki je na grajskem hribu.Staro mestno jedro Graza z značilno pisano poslikavo zgradb.
Zelo prijeten in nenaporen enodnevni izlet, v našo bližnjo okolico na katerem lahko vidimo veliko lepih in zanimivih stvari. Nam je bilo zelo všeč, čeprav nismo obiskali nobenega nakupovalnega centra.
Na enodnevni izlet po delčku Štajerske smo se odpravili s turistično agencijo 31. maja 2008. Zjutraj smo se iz Ljubljane zapeljali mimo Celja in Slovenske Bistrice v Rače. Tu smo si ogledali enega najbolje ohranjenih gradov v Slovenijigrad Rače, ki se prvič omenja v 13. stoletju. V gradu je razstava etnološke zbirke s predmeti najdenimi v bližnji in daljnji okolici. Ogledali smo si še “Belo dvorano” namenjeno porokam in različnim slavnostnim prireditvam ter kapelo.
Grad RačePoslikani strop “Bele dvorane” na gradu Rače
Naša naslednja postaja je krajinski park Rački ribniki – Požeg, ki meri 484 ha in ga sestavljajo mešani gozdovi, ribniki, zadrževalnik, potočki, loke in travniki. Tu imajo svoje prebivališče mnoge živali, najdemo pa tudi redke vodne rastline, kot je marsilka, nekakšna vodna štiriperesna deteljica.
Rački ribniki PožegRački ribniki so pomembno rastišče za mnoge vodne rastline
Po sprehodu med čudovitimi ribniki, nas je pot vodila v Fram. Nekoč je ta kraj slovel po žagah, mlinih in oljarnah bučnega olja, ki so se edine ohranile še danes. V Framu je tudi velika neoromanska cerkev sv. Ane z zanimivimi reliefi na pročelju.
FramNeoromanska cerkev sv. Ane v Framu
Mimo cerkve sv. Ane nas je pot vodila na Pohorje, kjer smo v kraju Planica obiskali ekološko turistično kmetijo Štern ali “pri Kovačniku” kot sami rečejo. Tu smo se ustavili na dobrem pohorskem kosilu, se nadihali svežega zraka “prečohali” domačega psa Murija, ki obožuje obiskovalce in si ogledali tudi druge živali na kmetiji. Cel izlet je bil enkraten, ampak meni je bil ta postanek najbolj všeč prav zaradi živali, poleg Murija so tu še mački, pa krave, ki se prosto pasejo na travniku in jih ob kavi lahko opazujete.
Ekološka turistična kmetija Štern, Planica na PohorjuMaskota turistične kmetije Štern, zlati prinašalec MuriCvetlični vrt turistične kmetije Štern na Pohorju
Ker pa je to enodnevni izlet smo se morali žal prehitro odpraviti naprej in sicer v Botanični vrt fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, ki je največji v Sloveniji. S strokovnjakom smo se odpravili po čudovito urejenem in vzdrževanem pisanem vrtu v katerem je veliko domačega in tujega cvetja, različne drevesne vrste, med katerimi je ogromna sekvoja in orjaški klek.
Botanični vrt Univerze v MariboruCvetlični del Botaničnega vrta UMSekvoja, s katero se je začel na tem prostoru porajati Botanični vrt UM
Pozno popoldne smo se odpravili še v obnovljeni baročni dvorec Betnava, ki se prvič omenja leta 1319 kot sedež viteške družine Betnavskih. Današnja podoba dvorca je iz prve polovice 18. stoletja. Dvorec je v lasti mariborske nadškofije. V sklopu dvorca je tudi lepo urejen park, ki ga mariborčani zelo radi obiskujejo.
Koper ni samo pristanišče, je tudi mesto polno zanimivosti in znamenitosti.
Vedno smo se mimo Kopra samo zapeljali proti Istri ali pa proti Italiji, ko smo šli po čevlje in kavbojke, kar se mimogrede danes ne splača več, češ v pristanišču pa ja nimamo kaj početi razen, da si ogleduješ ladje, taka navdušenka za ladje pa spet nisem. Toda, ko smo se enkrat “ojunačili” in si Koper malo pobliže ogledali, smo bili prijetno presenečeni. Pa še za enodnevni izlet iz Ljubljane na sončno Primorsko je ravno pravšnja destinacija.
Pretorska palača
Predvsem smo se sprehodili po starem mestnem jedru, kjer so stare palače, nekatere obnovljene, druge še čakajo na svojo preobrazbo. Center tega mestnega jedra je Titov trg, ki je križišče vseh glavnih mestnih dogajanj in ga obdajajo veličastne palače: pretorska palača, mestna loggia, stolnica, mestni stolp in orožarna.
Pretorska palača je bila sedež mestne oblasti. Palača je bila leta 1348 zelo uničena in obnovitvena dela so se zavlekla do 15. stoletja. Renesančni portal z letnico 1481 nam pove, da je bil Koper tesno povezan s kulturnim in političnim središčem, Benetkami.
Loggia
Loggio so zgradili v letih 1462 do 64, kot shajališče meščanov, kar je še danes, kajti tu je prijetna kavarna kjer smo si privoščili kavo in sladoled. Skoraj enako loggio pa imajo tudi v Padovi.
Med loggio in pretorijo je stolnica z mestnim stolpom na katerega smo se povzpeli in odprl se nam je prekrasen razgled na mesto in daleč na morje. Zvečer smo se polni lepih vtisov vrnili v našo Ljubljano.
Loggia v kateri je bila ob našem obisku prijetna kavarnaMestni stolpVodnjak iz leta 1666 na Prešernovem trgu v Kopru.
Na sejmu cvetja v Pordenonu je bilo poleg cvetja videti še marsikaj.
Na razstavi cvetjaOrtogiardino v italijanskem mestu Pordenone, so razstavljalci ponudili na ogled stvari in predmete, ki so tesno povezani z rožami in vrtovi. Poleg dvorane z rastavljeno hrano o kateri sem že pisala, smo si lahko ogledali kako in s čim urediti vrt: od orodja za delo na vrtu, do kosilnic na štirih kolesih ali kot robot, do vrtnih paviljonov, gugalnic in ležalnikov, čudovitih miz in klopi pa do različnih fontan in ribnikov. Še celo žive živali so razstavili, če slučajno kdo še ne ve kako izgleda petelin, raca, ovca ali osel, si jih je lahko ogledal od blizu. Čeprav moram povedat, da je bil osliček tako luškan, da sem ga še sama malo pobožala.
Dekoracija sejma ali neka rdeča nit so bile keramične, poslikane ali oblečene krave od malih do takih v naravni velikosti. Letošnji modni trend je namesto vrtnih palčkov so zdaj vrtni kužki, ki so po mojem mnenju bolj zanimivi.
Povedano še v slikah:
fontanamali ribnikvrtna garniturastarodobni avtonamesto vrtnih palčkov, vrtni kužkia ni luškan osličekraca in petelinovca z jagenjčkoma“umetniški” dekor sejma
Tretji del nadaljevanke Ortogiardino – sejem za ljubitelje cvetja
Tokrat predstavitev hrane
Poleg cvetja na sejmu v Pordenonu, je bila ena dvorana namenjena tudi hrani, saj je Italija na to temo poznana po celem svetu. Raztavili so stojnice z olivami na vse mogoče načine obdelane in predelane, saj je Italija po številu oljk in po količini pridelanega oljčnega olja številka ena na svetu. Tu so bili še različni siri, pršuti, testenine, najbolj pa je v oči padel maxi kruh. Za sejem so spekli ogromne hlebce kruha, ki so bili še posebej atraktivni pa tudi užitni seveda.
Štruca maxi kruhahlebci siraoliveposušene paprikezačimbetesteninedolce ali sladkarije za zaključek vsake pojedine
Drugi del na temo enodnevnega izleta na sejem cvetja Ortogiardino v italijanskem mestu Pordenone. Ker se je nabralo ogromno slik čudovitih rož, jih moram predstavit v več nadaljevanjih.
GerbereCalceolaria ali čeveljček (po domače)Mali vrtni palčekmodroBegonijeBegonije v rumenem in rozalavandaorhidejaLetošnji modni trend, obešanka.Amfore kot cvetlični lončkiroža?roža?sončnicaprimuleroža?
Če kdo pozna ime rož, ki imajo vprašaj, bom zelo vesela komentarja.
