Izlet v Budimpešto smo sklenili z obiskom polotoka in vasice z istim imenom Tihany, na severni obali Blatnega jezera, kjer je to najožje. Z razgledne točke je čudovit razgled na jezero. Na tem lepem kraju je nekaj časa živel tudi zadnji cesar z dunajskega dvora Karel I. in njegova žena Zita.
Tihany je zelo priljubljena turistična točka z veliko obiskovalci, zato je skoraj vsaka hiša trgovina s spominki ali gostišče s prenočišči, kjer ponujajo svoje tradicionalne jedi, kot so: golaž, paprikaš ali segedin. Paprika je skoraj obvezen del madžarske kuhinje. V vasici je tudi etno muzej na prostem. Tu je tudi veliko sprehajalnih poti, ki marsikje ponujajo lep razgled na jezero.
Paprika, na vsakem koraku jo lahko srečamo.Etno muzej
Ko gledaš Blatno jezero, imaš občutek, da si na morju. V njem ljudje plavajo, surfajo, jadrajo, ribarijo, na njegovih obalah pa se nastavljajo soncu. Poleg tega pa imajo tudi urejeno kolesarsko pot, ki je speljana okoli jezera.
Tu so tudi številne jahalne šole za začetnike in tiste, ki že obvladajo ježo na konjih in se lahko udeležijo večdnevnih izletov v naravo.
Zvečer smo se polni lepih vtisov vračali proti domu. Na poti pa smo doživeli še eno zanimivost. Vračali smo se namreč 30. aprila, na dan, ko po Sloveniji gorijo kresovi. Zanimivo je bilo spremljati kresove po naših krajih vse od Prekmurja, preko Štajerske do Ljubljane.
Že leta 2000 smo se za prvomajske praznike odpravili na izlet v Budimpešto, glavno mesto Madžarske. Sprva so nas na poti spremljali slovenski grički, ko pa smo prestopili mejo pa samo še ravnina do koder ti seže oko. Naprej smo se peljali po južni strani Blatnega jezera do Budimpešte, slikovite prestolnice ob Donavi. Krasijo jo čudovite cesarske in kraljevske zgradbe in mnogi pravijo, da je Budimpešta dvojčica cesarskega Dunaja, tako sta si podobna. Reka Donava ločuje mesto na dva dela. Na desnem bregu leži Budim, zeleni predel mesta kjer je tudi grajski grič z grajsko palačo. Tu je Ribiška trdnjava s čudovitim pogledom na Budimpešto in pa Matjaževa cerkev, kjer so kronali madžarske kralje. Na levem bregu je ravninska Pešta z najlepšo stavbo v kateri je parlament. Na Donavi je tudi zelo zanimiv Margaretin otok. Ime nosi po hčeri kralja Bele IV, ki je dal na otoku zgraditi samostan, v katerem je morala Margit živeti od svojega devetega leta, ker se je tako zaobljubil njen oče.
Pogled na Budim in grajsko palačo.Grajska palača. V drugi vojni je bila zelo uničena in so jo nanovo pozidali, žal so tudi okna, ki so jih vstavili novejšega izgleda.Matjaževa cerkev na grajskem griču, kjer so kronali kralje, danes v njej prirejajo tudi koncerte.Ribiška trdnjavaMesto krasijo tudi mostovi. Ta je cesarski most in ima na vrhu krono.Palača parlamenta v Pešti.ParlamentNa izletu v Budimpešto je vsekakor nujno obiskati Čardo.
Po ogledu Firenc smo se odpeljali še do glavnega mesta Italije in pokrajine Lacij, Rima. Tako smo združili izlet v Firence in Rim. V Rimu smo bili dva dneva, zato smo si ogledali najpomembnejše in najbolj znane znamenitosti večnega mesta. V Fontano di Trevi sem vrgla kovanec, ker se želim še vrniti v Rim in upam da prav kmalu.
Rim je eno največjih mest v Evropi. Leži na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih. Obdaja ga Avrelijevo obzidje, ki so ga za obrambo zgradili med leti 272 in 279. Zajemalo je vseh sedem rimskih gričev in velik del je še danes zelo dobro ohranjen.
Avrelijevo obzidje je zajelo vseh sedem rimskih gričev.
Naslednja postaja na rimskem izletu je bil znameniti Kolosej. Odprli so ga leta 80, predvsem za borbe gladiatorjev, sprejel pa je do 50.000 gledalcev. Ime mu res dobro pristaja.
Rimski Kolosej
Mimo Koloseja nas pot pripelje do Foruma ali Forum Romanum. Bil je središče rimskega javnega življenja, sprva se je tu trgovalo, v dobi republike pa so prevladovali javni posli, zgradile so se številne stavbe v katerih sta zborovala senat in ljudstvo.
Forum Romanum
Preden se povzpnemo na najmanjši od sedmih rimskih gričev, Kapitol, se na ploščadi odpre najlepši razgled na celotni Forum Romanum. Od tu je tudi zgornji posnetek.
Kapitol je bil politično in versko središče starega Rima. Na Kapitolskem trgu so tri palače: kapitolski muzej, senatska palača in konzervatorska palača. Osnutke za obnovo palač in ureditev trga je napravil Michelangelo, italijanski kipar, slikar in arhitekt in jih v veliki meri tudi sam izvedel.
Kapitolski trg na Kapitolskem griču, ki je najmanjši med sedmimi rimskimi griči.
Panteon je bil zgrajenleta 27 pred našim štetjem kot svetišče za čaščenje bogov in je najbolj ohranjena antična stavba v Rimu. Zanimivo je, da ima okrogla kupola na vrhu odprtino pa kljub temu padavine nikoli ne prodrejo v notranjost Panteona. Predverje krasi 16 granitnih korintskih stebrov, ki so visoki 12,50 m. V njem je med drugim tudi grob velikega slikarja Raffaella Santija.
PanteonGrob slikarja Raffaella Santija v Panteonu.
Slovite španske stopnice so zgradili kot povezavo med Španskim trgom in Trinita dei Monti, to je trg na katerem stoji francoska cerkev z istim imenom. Zaradi številnih filmov, ki so se tu snemali, je teh 137 stopnic nenehno obleganih s trumami turistov.
Španske stopnice.
Fontana di Trevi je današnjo podobo dobila leta 1762. Kot sem že omenila, če se hočeš vrniti v Rim “moraš” čez ramo v fontano vreči kovanec. Na ta način se menda zbere letno tudi do 100.000 €.
Fontana di Trevi
Angelski grad je začel graditi cesar Hadrijan leta 135 za svojo grobnico, zato ga imenujejo tudi Hadrijanov mavzolej. Danes je grad obnovljen po starih načrtih in v njem je muzej.
V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane proti Italiji, mimo Padove in Bologne smo prispeli v čudovito Toskano, bolj natančno njeno najbolj prepoznavno mesto Firence.
Preden se spustimo po cesti v središče Firenc, je z griča enkraten pogled na večino glavnih znamenitosti.
Toskana, dežela sonca, gričev z vinogradi in oljkami, dežela dobre hrane in vina, dežela umetnosti in kulture. Firence glavno mesto Toskane, ležijo ob reki Arno.
Reka Arno in znameniti most Ponte Vecchio s svojimi trgovinicami, v glavnem so to zlatarne in trgovine s spominki. Ponte Vecchio so zgradili leta 1345 in od takrat se bojuje z reko, ki zna biti pravi hudournik in večkrat poplavlja Firence. Preživel je tudi drugo svetovno vojno, ko so nacisti vse mostove v Firencah razstrelili.
Skoraj zagotovo največja znamenitost Firenc, kar se stavb tiče, Duomo – Katedrala Santa Maria del Fiore, ki so jo začeli graditi leta 1296. Zaradi kupole, ki je bila največja do takrat zgrajena, so se dela precej zavlekla. Danes je iz kupole čudovit razgled na Firence, toda treba je prehoditi 463 stopnic.
Campanile di Giotto – Giottov zvonik stoji poleg Duoma, visok je 85 m, večbarven in poln dekorativnih reliefov.Giotto ga je začel graditi 1334. leta, ko je bil mestni arhitekt. Ker je umrl ko je zgradil le prvi nivo od petih, sta zvonik dokončala še dva arhitekta Pisano in Talenti.
Palazzo Vecchio – Mestna hiša stoji na Piazza della Signoria, poleg znamenite galerije Uffizi. Stavbo so dokončali leta 1302.
Pred Palazzo Vecchio stoji kopija Michelangelovega Davida.
Cerkev Santa Croce – Sv. Križ je verjetno gradil isti arhitekt kot Duomo in Palazzo Vecchia. Gradili so jo med leti 1294 do 1450.V tej cerkvi je Michelangelov grob in grob Niccoloja Machiavellija, ki je bil politik in filozof. Cerkev ima veliko spomenikov znamenitih oseb in znamenitih kiparjev.
Dante Alighieri se je rodil v Firencah 1265. leta, umrl je v Ravenni 1321. kjer je tudi pokopan. V Padovi je študiral filozofijo in astronomijo. Ukvarjal se je s politiko, zaradi katere je bil tudi izgnan iz Firenc in tja se ni nikoli več vrnil. Njegovo zelo znano delo je ep Božanska komedija, pri katerem ga je navdihovala njegova velika a neuresničena ljubezen Beatrice.
Dante Alighieri – spomenik velikega italijanskega pesnika stoji pred cerkvijo Santa Croce.
Po ogledu Padove, starega univerzitetnega mesta, smo se po avtocesti odpeljali na ogled naslednjega italijanskega mesta z našega popotniškega seznama. Ravenna, imenovana tudi mesto mozaikov, kajti tu lahko vidimo najlepše še ohranjene bizantinske mozaike na svetu, če ne upoštevamo tiste v turškem Carigradu, leži v italijanski pokrajini Emilii-Romagni. Ravenna je bila v 5. stoletju prestolnica rimskega cesarstva, mozaiki pa so nastajali med 5. in 7. stoletjem.
Cerkev Sant Apollinare in Classe, mozaiki na spodnjih fotografijah so iz te cerkve, je nekaj kilometrov iz Ravenne proti Jadranskem morju, v mestecu Classis, ki je bilo nekdaj pristanišče.
V Ravenni je pokopan tudi veliki italijanski pesnik Dante Alighieri, znan po svoji pesnitvi Božanska komedija.
Padova, prav tako kot romantična Verona, del italijanske pokrajine Benečije. Mesto ima zelo bogato zgodovino, saj se je začelo razvijati že v času rimskega imperija. V Padovi je bila leta 1222 ustanovljena ena najstarejših italijanskih univerz. Glavna znamenitost je mogočna bazilika sv. Antona Padovanskega.
Bazilika sv. Antona Padovanskega.
V baziliki je sv. Anton, zavetnik izgubljenih stvari, zaljubljencev, popotnikov, tudi pokopan. V cerkvi lahko vidimo Donatellove bronaste reliefe, ki prikazujejo življenje tega svetnika. V zadnjem delu te ogromne cerkve je kapela relikvij, ki je polna votivnih predmetov.
Pred baziliko stoji bronasti kip na kamnitem podstavku, posvečen vojščaku Gattamelatu, prav tako delo italijanskega renesančnega kiparja Donatella.
Na podstavku so vrata, ki ponazarjajo vhod v podzemlje. Če so zaprta, je v deželi mir, v nasprotnem je vojna.
Kupola bazilike sv. Antona Padovanskega v Padovi.Mestne ulice starega mestnega jedra Padove. Pot vodi do bazilike sv. Antona Padovanskega. Ob poti je veliko malih kavarnic z odlično kavo.Prato della Valle, trg v Padovi je tretji največji trg v Evropi. Obdaja ga kanal, ob njem pa so v dveh vrstah postavljeni kipi. Vsako soboto je tu sejem, zelo me spominja na nekdanji Ponteroso v Trstu.
S Kongresnega trga v Ljubljani smo se mimo Benetk in Padove, pripeljali do Verone. Mesto poznano po ljubezenski zgodbi med Romeom in Julijo, ki naj bi se dogajala ravno v tem mestu. Verona je glavno mesto Veronske pokrajine v Italiji, in je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo Benečijo. Leži ob reki Adiži in ima okoli 270.000 prebivalcev, kar je nekaj več kot Ljubljana. Ogledali smo si nekatere mestne znamenitosti:
Arena
Najbolj obiskana znamenitost Verone je rimska arena iz 1 st. n.št. Je tretja največja ohranjena arena, takoj za rimsko in neapeljsko. V poletnih mesecih so tu operne predstave, ki so zelo dobro obiskane, saj lahko arena sprejme do 20.000 gledalcev.
Vse glavne znamenitosti so precej na kupu in si jih lahko ogledamo kar peš.
Mimo arene se obrnemo na desno in že smo na glavni nakupovalni ulici Via Mazzini, kjer najdemo predvsem trgovine z dragimi oblačili in čevlji.
Pozno popoldan in zvečer, se ulica Via Mazzini spremeni v sprehajališče.
Trg Piazza delle Erbe
Trg Piazza delle Erbe ali Zeliščni trg je prostor namenjen trgovanju, v dopoldanskem času tržnica, ob vsakem času pa stojnice z “uporabnimi” predmeti.
Grobnica Scaligierijev, ki so bili pomembna mestna plemiška rodbina.
Mesto Verona leži ob reki Adiži.
Romeo in Julija, zgodba dveh zaljubljencev, katerih družini sta na smrt sprti in ne dovolita njune zveze, se zanju tragično konča.
Hiša v kateri je živela družina RomeaZnameniti Julijin balkon.
Konec marca leta 2007 sem se odpravila s turistično agencijo na izlet v italijansko Toskano. Obiskali smo Piso, Voltero, San Gimignano in srednjeveško Sieno. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane in se odpeljali mimo Padove in Bologne do prvega cilja našega izleta, Pise. Pisa Pisa je bila nekdaj pomorska velesila. Danes jo bolj poznamo po poševnem stolpu, ki stoji na Trgu čudes. Ta s svojimi slavnimi spomeniki predstavlja enega izmed najpomembnejših arhitekturnih kompleksov na svetu.
Trg čudes v Pisi s katedralo, krstilnico in poševnim stolpom.Krstilnica ali Battistero v PisiKatedrala, Duomo v Pisi so začeli graditi leta 1063 in je prva, ki so jo okrasili s črnimi in belimi pasovi, značilnimi za pisanski slog.Bronasta vrata portala skozi katerega pridemo v cerkev so delo arhitekta Bonanna, prvega arhitekta poševnega stolpa.Delček poševnega stolpa v Pisi.
Pisa je bila naseljena že okoli leta 1000 pr.n.š., pravi razcvet pa je doživela pod Rimljani. Leži ob reki Arno, ki jo povezuje s Firenzami. Iz Pise smo se odpeljali proti srednjeveškemu mestecu Voltera, ki slovi po alabastru in svoji enkratni legi nad toskanskimi griči.
Glavni trg v mestu je še povsem srednjeveški.
Iz malce turobne Voltere, verjetno tudi zaradi rahlega dežja, smo se odpravili v S.Giuliano, to so terme, toda tu smo samo prespali. Po zajtrku smo obiskali
San Gimignano.
Vso pot smo lahko občudovali razgibano toskansko pokrajino, gričke, nasade oliv in vinograde. San Gimignano – mesto stolpov, pravijo mu tudi srednjeveški Manhattan. Stolpi so iz časa okoli leta 1150. Bilo jih je približno 72, danes jih stoji še okoli 15. Postavili so jih kot statusne simbole, čim višji so bili toliko bolje, uporabljali pa so jih tudi kot obrambne opazovalnice.
San Gimignano je majhno mestece, iz enega konca na drugi se pride v slabih 15 minutah. Danes je po ozkih ulicah vse polno trgovinic in gostilnic, kjer lahko poskusite poleg običajnih italijanskih dobrot tudi znano toskansko vino chianti.Srednjeveški trg v San Gimignanu.Majhno srednjeveško mestece San Gimignano leži nad slikovitimi toskanskimi griči.
Naša zadnja postaja pred odhodom proti domu pa je bila
Siena.
Pravijo, da je Siena najlepše mesto v Toskani in res je vredna ogleda. Z impozantno stolnico in čudovitim trgom Il Campo, na katerem lahko posedimo v kavarnicah ob obveznem italijanskem cappucinu in občudujemo srednjeveško mesto in vrvež na trgu.
Trg il Campo s kavarnicami v Sieni.Siena
Katedrala ali Duomo v Sieni je bila ob našem obisku skoraj vsa obdana z gradbenimi odri, zato samo nekaj detaljev čudovitega pročelja:
Katedrala v Sieni, stranski vhodni portal.Delček nad glavnimi vhodnimi vrati, Duomo v Sieni.Volkulja pred katedralo v Sieni.Katedrala, Duomo v Sieni.
Ko dobim obisk iz tujine, jih ponavadi popeljem na kakšen izlet po Sloveniji. Ko vprašam ali je kakšen kraj, ki ga še posebno želijo videti, je Bled na zelo visokem mestu. Kdor tam še ni bil pa je videl obvezno sliko romantičnega otočka, si želi tja. Pa smo šli iz meglene Ljubljane z željo po gorenjskem soncu, a smo se malo ušteli, kajti vreme je bilo oblačno skoraj ves dan. Kljub temu smo se imeli lepo. Sprehodili smo se ob jezeru, se nasmejali pernatim prebivalcem jezera, ki so se zapodili proti obali vsakokrat ko se je kdo, z morebitno hrano v roki, ustavil ob jezeru. Obiskali smo Blejski grad in si ogledali bogato zbirko in čudovit razgled na Bled. Seveda smo se posladkali z daleč poznanimi blejskimi kremšnitami in po kavici zapustili mestece z željo, da ga obiščemo v poletnem, bolj toplem vremenu.
Nekaj blejskih utrinkov
Pogled na blejsko jezero z grada.
Pernati prebivalci blejskega jezera.
Pogled na blejski grad. V ospredju čoln, ki se imenuje pletna. Ime je po pleteni strehi, ki je bila na prvotnih pletnah, danes je streha platnena.
Blejski grad.Po pisnih virih je najstarejši v Sloveniji, saj je omenjen že 1011 leta. 1004 pa se na tem mestu omenja stolp. Na sliki je gotska kapela iz 16. stoletja, kasneje okoli leta 1700 poslikana s freskami.