Hišni ljubljenčki | Svetlana – SLOVENIJA

6. Repkov tek

Danes se je v ljubljanskem parku Tivoli odvijal 6. Repkov tek.

Udeleženci so bili psi vseh pasem in velikosti s svojimi dobrimi in odgovornimi lastniki. Ves prihodek, ki so ga ustvarili na prireditvi gre v dobrodelne namene, za pomoč brezdomnim živalim.

Po teku pa so organizatorji pripravili še predstavitev tekme v frisbiju, kjer se še najbolje znajdejo psi pasme border collie. Seveda je to moje mnenje, toda izvajanje tako visokih skokov je zmožen mogoče še hrvaški ovčar.

Frisbi je mešanica trikcev, plesa, akrobatike in igre. Igra je glavna, ker pes in lastnik se v prvi vrsti zabavata in igrata. Vse mora biti zabavno in seveda varno.

Foto blog dogajanja po 6. Repkovem teku:

Društvo Repek bo denar porabilo za brezdomne hišne ljubljenčke. Če ima še kdo željo, voljo in možnost pomagati ali donirati kakšen €, je spodaj naslov društva in številka njihovega računa:

REPEK-Društvo za pomoč brezdomim živalim
Pot v Hrastovec 9a
1231 Ljubljana-Črnuče
TRR: 03107-1000197021

Društva za pomoč živalim v Sloveniji

Nisem nevaren

“Nisem nevaren. Če z menoj lepo ravnaš, ti to povrnem stokratno,” bi verjetno rekel vsak pes, ki ga ljudje prištevajo med takoimenovane nevarne pasme. Kaj pa je nevarna pasma? Tudi mali pes ima prav tako močne zobe kot velik in ravno tako lahko ugrizne in rani človeka ali drugo žival.

Zato je zelo veliko odvisno od lastnika psa, od njegove vzgoje in doslednosti pri vzgoji psa. Pes mora biti projekt cele družine, prva vsak član družine se mora s psom aktivno ukvarjati. Seveda si bo kuža izbral svojega gospodarja, ki ga bo najbolj ubogal, a postati mora del naše družine in živeti z družino. Saj pri nas je bilo tako in odločitev je bila pravilna.

Zaradi tragedije z bulmastifi, ki se je predkratkim zgodila v Ljubljani, želijo nekateri spet na hitro spremeniti zakonodajo o nevarnih pasmah. Pa smo spet tam. Predlagajo, da bi se število psov omejilo glede na plečno višino. Lastnik naj bi dokazoval svojo telesno težo, da bi lahko peljal svojega malo večjega psa na sprehod …

Zato se je Društvo za zaščito živali Ljubljana odločilo začeti z akcijo “Pričakujemo odgovore! Zahtevamo odgovornost!” V soboto 6. marca 2010 so na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirali shod v podporo psom in na ulicah zahtevali odgovore.

Na svoji spletni strani Društvo za zaščito živali Ljubljana poziva vse odgovorne lastnike psov in vse ljubitelje le teh, da podpišejo peticijo. S podpisom se bomo zavezali, da bomo še naprej odgovorni skrbniki svojih hišnih ljubljenčkov in obenem zahtevali bolj premišljeno in trezno spreminjanje zakonodaje.

peticija je na spletni strani, podpis je mogoč do 14. marca 2010:

dzzz.si/pobuda/peticija

Mala Aljaska v Furlaniji Julijski krajini

Na Mali Aljaski, ki se nahaja tik za slovensko mejo in malo pred italijanskim mestom Trbiž, živi Ararad Khatchikian s svojo družino in 40-imi psi, predvsem pasme Aljaški Husky. Vsi skupaj tvorijo šolo vlečnih psov, kjer se ob vnaprejšnji najavi lahko preizkusi prav vsak.

Poznam pasmo sibirski husky, pa aljaški malamut, prvič pa sem spoznala in videla aljaškega huskija. Na našem zimskem izletu smo obiskali Mednarodno šolo za mushing v Beli Peči, ki jo vodi simpatični Ararad Khatchikian. To je šola za vlečne pse, ki ima 40 psov za vleko sani, predvsem pasme Aljaški Husky.

zimski izlet — Ararad Khatchikian in en mesec stara mladiča aljaškega huskija.

Za tako veliko število psov na enem prostoru moraš biti zelo dober pasji psiholog, samo ljubezen do psov je premalo. In Ararad je prav gotovo zelo dober poznavalec pasje duše.

Prav vsakega od svojih psov dobro pozna, ve kako se obnaša, ve kateri pes se s katerim ne razume in kateri psi so med seboj prijatelji.

To je zelo pomembno tudi , ko sestavlja vprego za različna tekmovanja. V paru morata biti dva, ki se dobro razumeta.

Prostor kjer bivajo odrasli psi je zasnovan enako kot na večji ameriški sestri Aljaski. Vsak pes ima svojo hišico, svojo hrano in vodo. Na hišico je priklenjen, ker bi se v nasprotnem med sabo lahko stepli, prav gotovo pa bi si kradli hrano. Lahka veriga je tako dolga, da se sosednji psi lahko med seboj dotikajo, ovohajo in igrajo.

Informacije o dejavnosti šole, terminih in cenah najdemo v slovenskem jeziku na spletni strani ararad.net.

Mama dveh mladičkov ima lepe modre oči, ki pa so za vlečne pse manj zaželjene, ker so bolj občutljive kot rjave oči.

Husky z modrimi očmi je zelo lep, vendar pa manj primeren za vlečnega psa, ker so njihove oči bolj občutljive kot pri tistih z rjavimi očmi.

Aljaški husky Angel je svoje obiskovalce samo mirno opazovala iz svoje hiše.

Povezano:

Zimski izlet

Oblačila za Aljasko

Tornjak

Dvodnevna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 2010 in CACIB Tromostovje 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Po tibetanskem mastifu, bi jaz podelila CACIB ali naslov najlepšega čudoviti pasmi imenovani tornjak.

Zelo redko videna pasma pri nas izhaja iz Bosne in Hercegovine, kot državo porekla pa omenjajo tudi Hrvaško. Tako da se pasma imenuje bosansko hercegovsko hrvaški pastirski pes Tornjak. Tako veličasten pes, da ga moram zapisat kar z veliko začetnico.

Zelo malo ali skoraj nič je o tej čudoviti pasmi napisano v slovenskih enciklopedijah o psih, saj jaz nisem veliko našla. Tako sem si s podatki pomagala na spletni strani tornjak.si, to je spletna stran slovenskega rejca te pasme z Malega Vrhka, v občini Loška Dolina na Notranjskem.

Pasma je bila prvič omenjena že leta 1076. Tornjak je velik, močan in gibčen pes. Samec zraste do 70 cm. Je umirjen, dobrodušen, pogumen in samozavesten pes. Do tujcev je nezaupljiv, če ni poleg tudi gospodar. Tornjak na mojih fotografijah je bil edini svoje vrste na razstavi v Ljubljani in je bil res zelo prijazen tako, da sem ga z dovoljenjem lastnice tudi pobožala.

Več bolj natančnih in podatkov o pasmi je na spletni strani tornjak.si. Tam so lastniki zapisali tudi kako se naj otroci in odrasli obnašajo do psa, da ne pride do neljubih dogodkov. Velja pa tudi za ostale pasme.

Povezano:

CACIB Ljubljana 2010

Tibetanski mastif

Mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 2010 in CACIB Tromostovje 2010. CACIB ali kdo je najlepši pes na razstavi, izključno po mojem izboru in okusu.

Na letošnji mednarodni razstavi v Ljubljani je kar nekaj pasem še posebaj pritegnilo mojo pozornost. Na prvem mestu je to velik, lahko bi rekla ogromen pes, ki sem ga v živo videla prvič.

To je tibetanski mastif. Lenoben pes s prijaznim obrazom, ki je mirno opazoval kaj se dogaja okoli njega. Ker sem kar precej časa stala in jih občudovala, se je lepotec na sliki levo odločil, da sem tudi jaz njemu všeč. Povodec je bil dovolj dolg, da je prišel do mene in ko sem ga pobožala in “prečihala” se je ta velikan popolnoma raznežil, da o sebi niti ne govorim.

Lastniki in rejci so bili čehi in povedali so mi za svojo spletno stran, če se odločim za nakup. Vsak pes potrebuje lastnikov čas in pozornost, tako velik pes pa potrbuje tudi veliko prostora.

Tibetanski mastif se zelo rad zlekne pod mizo in uživa v družbi svojih ljudi. Ni preveč zahteven. Sprehod in nega pa seveda igra z žogo, ki pa ni nujno, da jo bo prinesel nazaj, ko mu jo bomo vrgli.

Pasma izhaja iz Tibeta, kot nam pove že njegovo ime. Je izvrsten čuvaj, zvest svoji družini, zelo samozavesten in pameten. Do tujcev je zadržan, kar za tega na ljubljanski razstavi ne velja, z drugimi psi pa se ne druži rad.

Prijazna medvedasta glava me spomne na novofundlanca ali pa na bernardinca.

Tibetanski mastif zraste do 65 cm plečne višine, samec doseže težo 65 kg.

Vir podatkov o pasmi: Psi, Rino Falappi – Mladinska knjiga

Povezano:

CACIB Ljubljana 2010

CACIB Ljubljana 2010

Mednarodna razstava psov vseh pasem

CACIB Ljubljana 2010 in CACIB Tromostovje 2010

Francoski buldog in nemška doga — Mali francoski buldog in velika nemška doga

Dva dni so se v Ljubljani predstavljali mali in veliki psi vseh mogočih pasem. Eden lepši in bolj negovan od drugega.

Na razstavi smo lahko občudovali pasme: toy pudelj, yorkshirski terier, dalmatinec, saluki, zlati prinašalec, šarplaninec, nemška doga, srednje azijski ovčar, tibetanski mastif, pirenejski mastif, švicarski beli ovčarski pes, nemški ovčar, bernardinec, tornjak, bernski planšarski pes in edina slovenska pasma kraški ovčar. Če omenim samo peščico tistih pri katerih sem se sama največ zadržala.

Najbolj občudujem velike ovčarske pse. Letos mi je bil najbolj všeč tibetanski mastif, ki sem ga videla prvič v živo. Lep, ogromen in izredno prijazen pes. Malo me je razočarala slovenska pasma. Prostor s kraškimi ovčarji je odmeval od glasnega laježa, ki nikakor ni pojenjal. Tega pri drugih pasmah v taki meri ni bilo slišati, niti pri tako imenovanih nevarnih pasmah kot je naprimer argentinska doga.

Velike pasme, ki so mi bile najbolj všeč:

CACIB LJubljana 2010 033 — Tibetanski mastif

CACIB LJubljana 2010 293 — Poljski ovčar

Dalmatinec

Zvezda risanke 101 dalmatinec, Walta Disneya

Prav gotovo je znamenita risanka in kasneje tudi igrani film, ponesla slavo tega pikastega lepotca po celem svetu. Verjetno je malo ljudi, ki te pasme ne poznajo. Dalmatinec je živahen, mišičast in navdušen tekač, saj je v svoji dolgi zgodovini opravljal tudi delo spremljevalca poštnih kočij.

Glavna značilnost dalmatinca, poleg prepoznavnih črnih ali rjavih pik po kožuhu, je tek. Zelo rad teče, zato je dobro, da je njegov lastnik aktiven tekač ali kolesar. Kljub tej njegovi navdušnosti za tek, pa dalmatinca ne vidim prav pogosto na agility tekmi in podobnih pasjih aktivnostih. Tu ga border collie in hrvaški ovčar krepko prekašata. Mogoče bi morali organizirati pasji maraton, kjer bi verjetno zmagal prav dalmatinec.

Dalmatinec ima lahko po kožuhu tudi rjave pike, kot je Tom na fotografiji, ki sem ga srečala na hipodromu Stožice, ko si je s svojo lastnico ogledoval tekmovanje v dresurnem jahanju.

Če pasma ni prisotna pri agility tekmah, je pa zelo prisotna in uspešna na pasjih razstavah in prav v tem mesecu se bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvijala ena taka, kjer bomo lahko spet občudovali male in velike lepotce.

Velika prednost dalmatinca je, da ga je lahko negovati. Nima dolge dlake, ki jo je potrebno razčesavati ali pa celo striči, kot je to pri pudljih.

Dalmatinec je prijazen in družaben pes, ki se zelo dobro razume z otroci in drugimi psi, če smo ga tako vzgajali seveda.

Velja za vsako pasmo, malo ali veliko. Imejte jih radi, imejte jih samo takrat, ko veste, da boste za hišnega ljubljenčka imeli dovolj časa. Živi 12 let, manjše pasme tudi veliko dlje in zelo nerad je preveč ur sam doma.

dan zivali — Mladiča v ljubljanskem Tivoliju ob praznovanju Svetovnega dneva živali.

Sorodno:

Svetovni dan živali

Perzijski hrt

Perzijski hrt – saluki

V živalskem vrtu v Ljubljani lahko poleg perzijskega leoparda vidiš tudi perzijskega hrta. Slednjega sem v zoo srečala kot obiskovalca seveda. Velik in eleganten pes omenjene pasme, ki ga v naši beli Ljubljani nisem prav pogosto srečala. Tudi zato mi je bila lepa in graciozna samica še toliko bolj zanimiva.

Ker je bila pasma za mene nova, sem takoj pogledala kaj o njej pravi moja biblija, enciklopedija psov. Pasma izhaja z Bližnjega vzhoda, ime pa je dobila po starodavnem arabskem mestu Saluk, kjer jih še danes uporabljajo za lov.

Perzijski hrt oziroma saluki je zelo hiter in spreten pes. Je odličen lovec, danes pa je bolj hišni ljubljenček, ki potrebuje veliko gibanja. Bister, miren, zvest in učljiv pes. Ni med najbolj ubogljivimi pasmami, zato ga lahko obrzdamo samo z dosledno vzgojo. Da je njegov lovski nagon zelo močan, smo se skoraj prepričali na lastne oči, ko je saluki na travniku zagledala zajčka.

Živalski vrt Ljubljana

Srednje azijski ovčar

Spoštovani!

Videl sem vaš članek na temo srednje azijski ovčar, kjer pa sem uvidel določene dezinformacije, ki k tej pasmi ne spadajo. Srednje azijski ovčar nikakor ne izvira iz Rusije, saj so jih v Rusijo začeli uvažati šele sedemdesetih let, z namenom gladiatorja oziroma borbenega psa. Seveda ta pasma ni samo to, ampak mnogo, mnogo več kot le to. Pravi srednje azijski ovčar, je karakterno popolnoma drug pes kot kavkakški ovčar, saj ni takšen bevskač in se tudi obnaša popolnoma drugače. Skrajšal bom naziv pasme in ga v nadaljevanju imenoval SAO. SAO je izredno dober spremljevalec in se na sprehodih obnaša zelo džentlimentsko, ter nikoli ne napada sam od sebe drugih psov, za njegovo reakcijo mora biti vedno najprej izvršen pritisk ali napad. To je pasma, ki se svoje moči izredno zaveda in ni nikoli pravokativna. Sao izvira Turkmenije, Uzbekistana in Kirgije, s tem da so bili vedno najboljši in najbolj vzdržljivi primerki iz Turkmenije. Še enkrat poudarjam, da to nikakor ni ruska pasma in tudi ni v ožjem sorodstvu z kavkaškim ovčarjem, temveč je mogoče le vzporedna pasma, ki je pred toliko leti nastajala. Prve slike, oziroma freske SAO so najdene v podzemnih jamah v Iranu in Iraku, kjer so poleg te pasme naslikani še avganistanski hrti. Strokovnjaki so mnenja, da so freske stare čez 3000 let, tako da ta podatek sam zase pove koliko je stara pasma. V Slovenijo je bila pripeljana prva psica leta 2002, ki ji je ime Dona. Pred njo pa naj bi bil pripeljan en pes, čigar ime se ne ve, ravno tako pa se ne ve kdo je bil njegov lastnik. V letu 2010 bo najverjetneje narejeno prvo slovensko leglo te pasme pri nas in sicer z psico Bakšo v Postojni, njen lastnik pa je Djordjo Glamočanin, ki pa že ima izbranega krasnega plemenjaka za njegovo psico. O sami pasmi bi lahko pisal še izredno veliko, saj imam veliko iskušenj z psi te pasme in imam poleg Done doma še samca Nadarja, ki pa se bo začel na rzstavah pojavljati v bližnji prihodnosti, saj ima trenutno komaj štiri mesece. Vsi ki jih zanima ta prekrasna pasma, ki pa po mojem vsekakor spada bolj na podeželje kot v mesto, lahko vzpostavijo kontakt na naslovu granitar@siol.net ! Uredništvo naprošam, da objavijo ta komentar, saj bodo novi bodoči lastniki veliko lažje tako prišli do izčrpnih informacij, ki jim bodo pomagale pri nakupu in življenju z SAO.
D.G.

Zlati prinašalec

Lep, umirjen, poslušen, potrpežljiv in zvest.

Zlati prinašalec, pes številka 1.

Zlati prinašalec je vsestranski pes. Družinski pes je zvest svoji družini in zelo rad ima otroke. Je igriv in kot pravi prinašalec, kar naprej nekaj prinaša. Vzredili so ga v Veliki Britaniji in njegovo delo je bilo prinašanje perjadi.

Danes je predvsem družinski pes, ki se zelo dobro odreže pri agility tekmi, pri lovljenju frisbija.

Zlati prinašalec je odličen kot pes reševalec, kar nekaj jih je v enotah reševalnih psov.

Nenazadnje pa je pasma zelo primerna za terapevtskega psa, kot je skupina Tačke pomagačke.

Vse to nam je kar nekaj zlatih prinašalcev prikazalo na letošnjem Svetovnem dnevu živali, v ljubljanskem parku Tivoli.