4. oktober je svetovni dan živali. Tudi v letošnjem letu, so v ljubljanskem parku Tivoli, pripravili zanimivo praznovanje, v soboto 9.10.2010.
Tako majhen pa tako ubogljiv
V Tivoliju se je zbrala pestra druščina psov, mačkov, njihovih lastnikov in vseh ljubiteljev živali.
Veliko različnih pasem je prišlo na svoje praznovanje, bili so čistokrvni in čistokrvni mešančki, mladiči in odrasli.
Zanje je bil pripravljen kotiček za igro, lepotilni salon in pa veliko priboljškov, ki sta jih zanje pripravila Pedigree in Whiskas. In kakšne čudovite štirinožce sem srečala:
ruski terierPridna sem, prosim piškot, pravi kraška ovčarka.Dobrodušni velikan, aljaški malamut Remi.Me je kdo klical?Švicarski beli pes, Princ.Sibirski huskyRodezijski grebenarČivavaPomeranec
Danes se je v ljubljanskem parku Tivoli odvijal 6. Repkov tek.
Popolna harmonija in vsklajenost med psom in lastnikom.
Udeleženci so bili psi vseh pasem in velikosti s svojimi dobrimi in odgovornimi lastniki. Ves prihodek, ki so ga ustvarili na prireditvi gre v dobrodelne namene, za pomoč brezdomnim živalim.
Po teku pa so organizatorji pripravili še predstavitev tekme v frisbiju, kjer se še najbolje znajdejo psi pasme border collie. Seveda je to moje mnenje, toda izvajanje tako visokih skokov je zmožen mogoče še hrvaški ovčar.
Frisbi je mešanica trikcev, plesa, akrobatike in igre. Igra je glavna, ker pes in lastnik se v prvi vrsti zabavata in igrata. Vse mora biti zabavno in seveda varno.
Foto blog dogajanja po 6. Repkovem teku:
Levji skok? Ne, samo border collie je.gremoooDaj no, vrži že enkrat.Samo ne pohodi me prosim.Jupiii, še en obrat na desno.Pa sem ga ujel, dobro mi gre.
Ta je bla pa nizka, ampak uspelo mi bo.
Društvo Repek bo denar porabilo za brezdomne hišne ljubljenčke. Če ima še kdo željo, voljo in možnost pomagati ali donirati kakšen €, je spodaj naslov društva in številka njihovega računa:
REPEK-Društvo za pomoč brezdomim živalim
Pot v Hrastovec 9a
1231 Ljubljana-Črnuče
TRR: 03107-1000197021
Prav gotovo je znamenita risanka in kasneje tudi igrani film, ponesla slavo tega pikastega lepotca po celem svetu. Verjetno je malo ljudi, ki te pasme ne poznajo. Dalmatinec je živahen, mišičast in navdušen tekač, saj je v svoji dolgi zgodovini opravljal tudi delo spremljevalca poštnih kočij.
Dalmatinec, Disneyeva zvezda
Glavna značilnost dalmatinca, poleg prepoznavnih črnih ali rjavih pik po kožuhu, je tek. Zelo rad teče, zato je dobro, da je njegov lastnik aktiven tekač ali kolesar. Kljub tej njegovi navdušnosti za tek, pa dalmatinca ne vidim prav pogosto na agility tekmi in podobnih pasjih aktivnostih. Tu ga border collie in hrvaški ovčar krepko prekašata. Mogoče bi morali organizirati pasji maraton, kjer bi verjetno zmagal prav dalmatinec.
Dalmatinec je živahen, mišičast pes z belim kožuhom in črnimi, lahko pa tudi rjavimi pikami.
Dalmatinec ima lahko po kožuhu tudi rjave pike, kot je Tom na fotografiji, ki sem ga srečala na hipodromu Stožice, ko si je s svojo lastnico ogledoval tekmovanje v dresurnem jahanju.
Če pasma ni prisotna pri agility tekmah, je pa zelo prisotna in uspešna na pasjih razstavah in prav v tem mesecu se bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odvijala ena taka, kjer bomo lahko spet občudovali male in velike lepotce.
Velika prednost dalmatinca je, da ga je lahko negovati. Nima dolge dlake, ki jo je potrebno razčesavati ali pa celo striči, kot je to pri pudljih.
Dalmatinec je prijazen in družaben pes, ki se zelo dobro razume z otroci in drugimi psi, če smo ga tako vzgajali seveda.
Velja za vsako pasmo, malo ali veliko. Imejte jih radi, imejte jih samo takrat, ko veste, da boste za hišnega ljubljenčka imeli dovolj časa. Živi 12 let, manjše pasme tudi veliko dlje in zelo nerad je preveč ur sam doma.
Mladiča v ljubljanskem Tivoliju ob praznovanju Svetovnega dneva živali.
Kot otrok sem zbirala sličice živali, ki smo jih dobili v ovitku male čokolade. Nekaj človeku iz otroštva vedno ostane. Danes zbiram fotografije živali, ki jih sama poslikam. Na prvem mestu so psi vseh pasem, tudi čistokrvne mešančke, ki jih srečam na izletih in sprehodih. Potem so tu črni konji in tudi vsi ostali na hipodromu Stožice, kamor večkrat zaidem. Veliko živalsko cesarstvo in raj za foto safari v majhni Sloveniji pa je živalski vrt v Ljubljani. Tu ne živijo samo perzijski leopard, slon, lev in tiger, ampak še cel kup lepih in zanimivih živali.
Indijski ježevec. Koliko nas je v hiški?
Vir podatkov o živalih: Vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu.
Res je, da je zdaj največja atrakcija živalskega vrta v Ljubljani perzijski leopard. Bolj natančno, dva mladička perzijskega leoparda. Toda, ko se približuje 15. ura (če smo zoo obiskali v decemberskem popoldnevu), se začne masa ljudi pomikati proti bazenu kalifornijskega morskega leva.
Kalle je najbolj obiskana in oboževana žival v ljubljanskem živalskem vrtu. Okoli svojega bazena vedno zbere največ ljudi, ki z zanimanjem opazujejo njegovo elegantno gibanje in veščine, ki jih obvlada.
Domovina kalifornijskega morskega leva je Severna Amerika, obala Tihega oceana, od Britanske Kolumbije v Kanadi do Kalifornijskega zaliva v Mehiki (vir: Naš ZOO, vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu). Naš Kalle je prišel v belo Ljubljano iz Kolna in pozna kar nekaj trikov, ki privabljajo staro in mlado, privabljajo smeh na lica in povzročajo navdušeno ploskanje ob vsakem triku, ki ga Kalle zelo profesionalno opravi, sproti pa se še še sladka s svojo najljubšo hrano.
Poleg Kalleja pa imamo v Ljubljani še enega mlajšega morskega leva, ki mu je ime Jip in prihaja iz živalskega vrta v Amsterdamu. Tudi Jip gre po stopinjah svojega prijatelja in se pridno uči trikcev.
Zadnji obisk živalskega vrta v Ljubljani, mi bo prav gotovo za vedno ostal v lepem spominu, kajti ne zgodi se prav pogosto, da se pred tabo igrata dva mladiča perzijskega leoparda s svojo mamo.
Bivališče perzijskih leopardov so obdali še z dodatno debelo mrežo, vse za zaščito živali. Če bi mamo leopardko obiskovalci preveč vznemirili, bi lahko mladiča zapustila in jih ne bi več hranila.
Kljub temu pa bi v živalskem vrtu lahko omogočili kakšen kot iz katerega bi lahko naredili pošteno sliko. Na mojo srečo se je mali leopard preizkusil tudi v plezanju po mreži in tako sem ga saj približno ujela v fotoaparat. Tudi obiskovalcev bi bilo več in leopardi bi kar sami zaslužili za novo ogrado, ker ta je milo rečeno za aktivne leoparde precej premajhna.
Perzijski leopard je ogrožena živalska vrsta v svetu. Dva mladiča, ki sta se skotila v letošnjem letu v Ljubljani, sta dva od samo 13-ih mladičev v Evropi. Zato so živalski vrtovi in nacionalni parki tisti, ki pomagajo da določena živalska vrsta ne izumre. Upam, da se to perzijskemu leopardu ne bo zgodilo, ker je en velik, čudovit maček.
Tole plezanje je pa zelo naporno.
Dvojna zaščitna mreža ščiti družino pred nadležnimi obiskovalci.
Šarplaninec, ki sem ga občudovala v ljubljanskem Tivoliju, je bil prijazen in miren. Kljub velikemu številu različnih psov in ljudi, ki so se zbrali na praznovanju ob mednarodnem dnevu živali, je miren in ponosen, ob svojem gospodarju, v vsej svoji lepoti, samo opazoval dogajanje.
Šarplanincev je v Ljubljani malo, saj jaz jih ne srečam veliko. Tale lepotec v Tivoliju je bil eden redkih. Pa tudi prav je tako, saj ovčarski pes take velikosti, res ne spada v utesnjeno stanovanje. Živeti mora na prostem, če pa že moramo imeti ovčarja doma, je border collie bolj primeren, čeprav tudi ta potrebuje veliko aktivnega gibanja.
Domovina šarplaninca je Makedonija. Strokovnjaki domnevajo, da izvira iz Azije, od koder so tudi pasje veličine kot je kavkaški ovčar ali pa srednjeazijski ovčar.
Šarplaninec zraste do 62 cm plečne višine, njegova teža pa doseže 45 kg. (Rino Falappi, Psi) Je močan, velik pes z dolgo in trdo dlako, ter kratko in gosto podlanko. S krtačenjem kožuha je kar nekaj dela.
Šarplaninec je zvest svojemu gospodarju, je izvrsten čuvaj. Na njegovem območju so živali in ljudje na varnem.
Športna aktivnost za človeka in psa. Druženje in zabava.
Agility je res zabavna športna panoga, za človeka in njegovega hišnega ljubljenčka, toda prav gotovo tudi tekmovanje igra tu pomembno vlogo. Človeški del tekmovalnega para, ki zmaga dobi nagrado, pasji del pa priboljšek in oba sta vesela. V prvi vrsti pa gre pri agilitiju za aktivno druženje in ukvarjanje s psom.
Ko bom velik, bom tekmoval v agilitiju.
Agility so prvič predstavili leta 1978, na veliki razstavi psov v Londonu, kot dodatno zabavo za gledalce. Od takrat se je razširil po vsej evropi in tudi v Sloveniji je kar nekaj društev, ki prirejajo tovrstna tekmovanja.
Na Svetovni dan živali, ki smo ga praznovali v ljubljanskem parku Tivoli, so organizatorji pripravili tudi prikaz agility tekme.
Zelo hitri in gibčni tekmovalci v tem športu so Border cooliji in hrvaški ovčarji, pa pudlji. Tekmujejo lahko tudi mešančki, ki se tudi odlično izkažejo.
Dva koledarja Zavetišča Horjul 2010
Zavetišče za živali Horjul je izdalo dva krasna stenska koledarja za leto 2010: psi 2010 in mačke 2010.
Ves izkupiček od prodaje je namenjen oskrbi živali v Zavetišču Horjul.
Velikost posameznega koledarja: 60 x 40 cm
Naslovnica + 12 strani Cena posameznega koledarja: 15,00 € / kos Plačila:
* po povzetju (stroške pošiljanja plača kupec)
* na prevzemnih mestih pri prostovoljcih po Sloveniji
Za vse informacije o prevzemnih mestih in za naročila se obrnite z email sporočilom na Tanjo – tanja@darmade.com.
Fotografije in besedilo prevzeto iz spletne straniZavetišča Horjul.
Vredno je kupiti te čudovite koledarje, na katerih so fotografije stanovalcev Zavetišča za male živali Horjul, ki jih tako mojstrsko naredi vodja zavetišča, Polona Samec. Z nakupom pomagamo zavrženim hišnim ljubljenčkom in prav vsak evro porabi zavetišče za njihovo oskrbo.
Koledar je za vse, ki imamo radi živali odlično darilo za prihajajoče decembrsko obdarovanje. Jaz sem naročilo že oddala na zgoraj omenjeno e-pošto: tanja@darmade.com. Ker naklada ni prav velika, vam svetujem, da pohitite z naročilom.
Naravni spomenik oziroma znamenitost, soteska Čepa, se nahaja na avstrijskem Koroškem. Soteska sama je dolga 1,2 km, toda prehoditi je potrebno veliko več, saj so poti speljane po stopnicah in mostičkih, ki se enkrat vzpenjajo, drugič spet spuščajo.
Pot do soteske Čepa.Tukaj se lahko odločimo, ali bomo pili vodo iz skodelice, ki nam omogoča srečo ali iz tiste, ki nam prinaša ljubezen.
Na poti po soteski, smo se res lahko čudili, kaj vse lahko narava ustvari. Krona vsega pa je čudovit, 26 metrov visok slap, ki se imenuje Tschauko.
V sklopu te naravne znamenitosti, je tudi nekakšen botanični vrt, v katerem so rastline, ki rastejo samo na tem območju Alp. Urejene table ob poti nas opozarjajo tudi na to, katere živali živijo na tem območju. Srečali nismo nobene, saj smo bili verjetno preveč hrupni, da bi se katera prikazala.
GremoDivja lepotaPonekod je soteska Čepa zelo ozka.Visoko nad vodoožinaPočasi se daleč pride.Ta mostiček je pa mala malica.Ti mostički so malo zahtevnejši, saj se radi majejo, še posebaj, ko nas je več na njem.Še malo divje lepote.Čudoviti slap Tschauko
Na našem enodnevnem izletu po avstrijski Koroški in sprehodu po čudoviti in divji soteski Čepa, smo se ustavili na prostoru na koncu soteske, ki ga imenujejo ljubezenski kotiček oziroma Liebes Platzl.
Tu smo si malo odpočili razbolele nešportne noge in se veselo odpravili naprej, proti Minimundusu.
