hišni ljubljenčki | Svetlana – SLOVENIJA

Ob reki Kolpi

Na izletu po Beli krajini smo se ustavili tudi ob reki Kolpi. Bila sem prijetno presenečena nad lepoto Kolpe in urejenostjo njenega nabrežja, saj je prava rečna riviera s kopališči in kampi ob njej.

Ob našem obisku je imela voda skoraj 23 stopinj, kar je bila kar prijetna osvežitev za ljudi pa tudi za hišne ljubljenčke.

Španjelka Luna nas je zelo zabavala s svojimi skoki v Kolpo in veselim pasjim plavanjem.

Poleg hišnih ljubljenčkov pa so ob Kolpi našle dom številne redke ptice in živali. Med njimi tudi vidra, ki je v Evropi ogrožena vrsta. Vidre sicer nismo opazili, smo pa videli sive čaplje, ki so elegantno hodile po reki, eno pa smo videli tudi v gnezdu.

Čeprav reka Kolpa izvira na hrvaškem in se tam tudi izliva pa kar 113 km teče tudi na slovenski strani kot mejna reka.
Velja za eno najtoplejših in najčistejših rek v Sloveniji.

Kolpa je zelo primerna za kopanje, saj v poletnih mesecih voda doseže temperaturo tudi do 30 stopinj. Na njej pa nikoli ni dolgočasno, saj belokranjci ponujajo številne možnosti za rekreacijo: čolnarjenje, vožnja s kanuji, kajaki ali rafti, ponujajo pa tudi organiziran ribolov tako za profesionalne kot rekreativne ribiče.

Čudovita pokrajina, mirna in topla reka, narava, živali, urejenost in mir, vse to me je prepričalo, da Kolpo še kdaj obiščem.

Bela krajina

Bo, prvi pes Amerike

Portugalski vodni pes

Ker je bilo v tem tednu veliko govora o hišnem ljubljenčku, ki ga je dobila družina ameriškega predsednika Obame in ker o pasmi portugalski vodni pes, ne vem prav ničesar, sem malo pobrskala po naši knjižnici in našla nekaj slik in podatkov.

Na prvi pogled je pasma podobna pudlju. Tudi strižejo ga na podoben način, kot se temu reče pri pudljih, na levčka. To je zame najslabši način, ko ima pes na sprednjem delu telesa “tono” dlake, zadnji del pa pobrijejo. Upam, da bo kuža Bo še naprej tako enakomerno postrižen, kot smo videli na posnetkih.

In še nekaj podatkov iz enciklopedije psov: Domovina pasme, kot nam že njegovo ime pove je Portugalska. Samci zrastejo do 57 cm, samice pa tudi do 52 cm. Dlaka je gosta in kodrasta, zato je obisk pasjega frizerja skoraj obvezna, pa še na vsakodnevno krtačenje dlake ne smemo pozabiti. Portugalski vodni pes je lahko črne, rjave, bele, črno bele ali rjavo bele barve.

Po značaju so prijazni, bistri poslušni, družabni pa tudi zviti, zato se je potrebno z njim kar dosti ukvarjati, kar pa ni pretirano težko, ker zelo hitro dojemajo in se hitro učijo. Iz njegovega imena pa je razvidno, da zelo rad plava. Ribiči so ga uporabljali pri ribolovu, danes pa je to največkrat pa le hišni ljubljenček in družabnik ter človekov najboljši prijatelj.

Tudi za portugalskega vodnega psa velja enako kot za višavskega terierja, ali pa azijskega ovčarja in vse ostale male in velike pasme. Če smo s psom prijazni, ga hranimo, peljemo na sprehod in se z njim poigramo, nam bo stokrat povrnil s svojo zvestobo.

Vir podatkov: Enciklopedija psov.

Nemška doga

Ni potrebno povedati od kod prihaja ta pasma izrednih dimenzij, saj zraste do višine 80 cm in teže približno 60 kg in je že skoraj kot pravi teliček. Nemška doga je pravi pasji velikan in zbuja s svojim videzom strahospoštovanje, a je po naravi izredno krotka žival. Tako kot velika večina psov, saj je pes takšen kot ga lastnik vzgoji. Tudi kakšen majhen, na videz nenevaren pes je lahko napadalen in agresiven. Zato si je za psa potrebno vzeti čas za vzgojo in za druženje z njim. Če tega ni, se pač ne odločiš, da boš imel doma pasjega hišnega ljubljenčka.

Literatura pravi, da je doga potomka tibetskih mastifov, ki naj bi s feničanskimi trgovci prišli v sredozemlje, od tam pa z Rimljani do Nemčije. Kar dolgo pot so opravile, da lahko danes ljubitelje psov razveseljujejo tudi na pasjih razstavah, kakršna je bila letos januarja v Ljubljani in kjer so se pokazale tudi različice nemške doge: rdečkasto rumena, črna pa tudi modra nemška doga.

Le kaj se tam dogaja, a sva že na vrsti?

Značaj nemške doge je: zelo umirjena, inteligentna, ljubezniva in prijazna. A ker sem zelo velik ljubitelj psov in se z lastniki rada pogovarjam o njihovih hišnih ljubljenčkih, še nisem srečala koga, ki bi za značaj svojega psa povedal kaj drugega. In prav je tako, če imaš psa ga imaš zato, ker ga imaš rad in pes ti to tisočkrat povrne.

Yorkshirski terier

Yorkshirski terier ali yorki, najbolj priljubljen terier.

Domovina yorkshirskega terierja je Velika Britanija in danes ta priljubljeni salonski pes, nekoč ni imel ravno salonske vloge. Uporabljali so ga namreč rudarji v rudnikih za preganjanje glodalcev. Danes je ta hišni ljubljenček z lepo svilnato dlako samo za na kavč in za pasjo razstavo. Ta dva yorkija na zgornji sliki pa sta prišla celo na cvetlično razstavo v italijanskem mestu Pordenone.

Čeprav majhen pa je yorki ohranil živahen značaj in vztrajnost terierjev. Prav tako kot višavski terier, je vesel, samosvoj in trmoglav in ne ustraši se niti večjih psov, zelo rad pa je v središču pozornosti. Teža teh psov je med dva in tri kg, plečna višina pa je 25 cm. Na pasji razstavi so vedno zastopani v velikem številu. Razstavni psi imajo kar dolgo dlako in smilijo se mi, ker ne morejo tekati okoli kot drugi psi, kajti za razstavo mora biti vsaka dlaka na svojem mestu, sicer ne bo nagrade. Za koga že?

yorki počiva preden se pokaže sodnikom na pasji razstavi

pozorno je treba spremljati konkurenco na pasji razstavi

Veliki kraljevski pudelj

Veliki, pritlikavi ali toy pudelj, igriv, živahen in zvest hišni ljubljenček.

Domovina pudljev je Francija. Prvotno so jih uporabljali pri lovu. Iz vode so prinašali ptice in ker je bila njihova dlaka gosta in kodrasta, se je prepojila z vodo in pudelj je večkrat potonil. Da se to ne bi dogajalo, so pudlje pobrili, pustili so jim samo šope dlak na sklepih in ledvicah, da bi jih ščitila pred mrzlo vodo. Od tu je tudi ostalo striženje pudljev za različne pasje razstave. Striženje na levčka rečejo temu, kar meni niti približno ni všeč. Morali bi jih tudi za razstavo urediti tako kot je ostrižen Gustav, veliki kraljevski pudelj na sliki, ki ni razstavni pes ampak ima zelo pomembno delo. Gustav je namreč pes terapevt in svojo vodnico v okviru Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov, ki se imenuje Tačke pomagačke, pomaga ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.

Veliki kraljevi pudelj je po značaju dobrodušen in zelo inteligenten pes. Zaradi svoje gibčnosti in radovednosti se zelo hitro učijo. So zelo družabne živali, zato se zelo dobro razumejo z drugimi živalmi. Uživa v gibanju, raje bi se udeležili agilitija ali tekanja po Tivoliju, kot pa pasje razstave, igro z žogo pa naravnost obožuje. To lahko povem iz lastnih izkušenj, saj sem petnajst let uživala v družbi takega navihanca. To pasmo prištevajo med najinteligentnejše pasme psov na svetu.

Maltežan

Ti ljubki mali kužki izhajajo iz Sredozemlja. Verjetno so jih pred več kot 2000 leti na Malto prinesli feničanski trgovci. Zgodovinarji pravijo, da so najstarejša pasma na svetu. Današnji maltežan je nastal s križanjem malih španjelov in pritlikavih kodrov.

Maltežan je, tako kot višavski terier, snežno bele barve. Njegova dlaka je dolga, zato je nujno vsakodnevno krtačenje in redno striženje ter kopanje, da ne nastajajo nepotrebni in za psa boleči vozli.

Maltežan je bil od nekdaj zgolj spremljevalec človeka, saj s svojimi dobrimi dvemi kilogrami in 20 do 25 cm plečne višine, res težko, da bi mu lahko obesili kakšno težko delo. Je dobrega in ljubeznivega značaja in vedno pripravljen na igro. Zelo rad se giblje, je pa zadovoljen tudi z mirnejšim življenjem.

Maltežan na pasji razstavi. Kako se pes giblje z dolgo dlako, ki jo ima pod gobčkom, nimam pojma.

Maltežani so se predstavili tudi na januarski mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB Ljubljana 09, ki je bila na Gospodarskem razstavišču. Tudi fotografije sem posnela na tej razstavi.

Maltežan si z zanimanjem ogleduje vrvež na pasji razstavi.

Ker so bile na pasji razstavi tudi velike pasme, seveda ne v isti dvorani, mi je bila zelo zanimiva primerjava med temi malimi kužki in kakšnim ogromnim kavkaškim ovčarjem ali srednjeazijskim ovčarjem. Čeprav ponavadi tudi mali kužki nimajo težav s samozavestjo in se svojih velikih prijateljev ne ustrašijo kar tako.

Pes terapevt

Že od nekdaj je bil pes človeku ne samo družabnik, ampak tudi pomočnik: pri reševanju pogrešanih ljudi ali zasutih pod snežnim plazom, pomoč pastirjem pri čuvanju črede, policijski in vojaški psi, ki so izurjeni za iskanje droge, v severnih deželah, kot je Aljaska, uporabljajo aljaške malamute za vleko sani. So tudi odlični filmski igralci. Legendarna Lassie, škotska ovčarka, pa dobrodušni velikan Beethowen, bernardinec, in v novejšem času detektiv Rex, nemški ovčar.

Res vsestranski so lahko ti prisrčni hišni ljubljenčki, če jih pravilno izurimo in jim posvetimo svojo pozornost. Seveda imajo pri tem zelo veliko vlogo njihovi vodniki. Oba, vodnik in pes, morata biti pravilno usposobljena za nudenje terapevtske pomoči. Taka terapevtska skupina je prav gotovo Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Skupina prostovoljk in prostovoljcev se je letos predstavila tudi na mednarodni razstavi vseh pasem Cacib Ljubljana 09.

Tačke pomagačke, psi terapevti s svojimi vodniki.

S svojim prostovoljnim delom pomagajo ljudem z različnimi težavami, bodisi pri zdravljenju, rehabilitaciji ali pa kakovostnemu preživljanju vsakdanjika. V vrtcih in šolah učijo mlade kako spoštovati in pravilno ravnati z živalmi. Delujejo v domovih za starejše občane, v bolnišnicah, šolah in vrtcih.

Tačke pomagačke spoznamo po značilnih oprsnicah.

Tačke pomagačke spoznamo po lepih modrih oprsnicah z rumeno obrobo ter logotipom društva, ki jo nosijo psi. Vodniki imajo priponko s sliko in imenom ter logotipom društva.

Spomnim se prispevka na televiziji v katerem sta sodelovala kraljevski koder Gustav in njegova vodnica. Ta je povedala zgodbo iz doma za starejše občane. Starejša gospa, ki je bila slepa in malodušna, ni hotela ne vstati ne drugače sodelovati, se je ob srečanju z Gustavom popolnoma spremenila. Zdaj komaj čaka na četrtek, ko pride Gustav. Pa še veliko je takih primerov, ko ljudje ob živalih polno zaživijo.

Žana, pritlikavi koder je tudi Tačka pomagačka.

Seveda pa taka društva svojega sodelovanja ne vsiljujejo nikomur, potrebno jih je poklicati in se zmeniti za sodelovanje. Ljudem, ki se odločijo za tako pomoč, pes zelo veliko pomeni, ko ga pobožajo, počešejo in se z njim poigrajo, na kar se vsak kuža z veseljem odzove, so zelo srečni in pomirjeni.

Družba živali prinaša srečo in veselje zdravim in bolnim, živali so odlično zdravilo proti stresu in depresiji. Mednarodne raziskave po svetu dokazujejo, da živali tudi znižujejo krvni tlak in srčni utrip. Tačke pomagačke so bile leta 2008 proglašene tudi za dobrotnike leta.

Seveda pa je tudi pri tej dejavnosti samo ljubezen do ljubeznivih in potrpežljivih štirinožcev premalo. Taka društva za svoje delo potrebujejo tudi finančno pomoč in donacije, da lahko še več psov izurijo za pomoč ljudem. Kdorkoli ima željo in možnost pomagati Slovenskemu društvu za terapijo s pomočjo psov in bi želeli nakazati denarno pomoč, lahko vse podatke dobijo na spletni strani: ognjena.com.

Še nekaj fotografij, ki sem jih posnela na pasji razstavi v Ljubljani ob predstavitvi Tačk pomagačk:

Leonberžan

Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je bilo zelo veliko pasjih lepotcev. Ker so mi zelo všeč medvedasti kužki, kot so bernardinec in od letošnje razstave zame na novo spoznani pasmi, srednjeazijski ovčar in kavkaški ovčar, sem se kar dolgo zadržala tudi pri pasmi leonberžan. Veliki, močni psi z milim pogledom. Tak vtis sem dobila o njih, kajti to pasmo sem videla prvič, zato sem doma malo pobrskala po pasjih knjigah, da bi zvedela o njih še kaj več.

Leonberžan izhaja iz Leonberga v Nemčiji. Zgodovina pasme pravi, da je mestni svetnik želel ustvariti psa, ki bi bil podoben levu, ki je bil v grbu mestne hiše v Leonbergu. Leonberžan naj bi bil mešanica genov landseerja, novofundlanca, bernardinca in pirenejskega ovčarja. Same pasje veličine.

Leonberžan doseže težo do 50 kg, plečna višina pa je lahko do 80 cm. Nisem našla kaj dosti podatkov o njegovem značaju, toda če pogledam iz katerih vse pasem je nastal, ne more biti drugega kot dobrodušen velikan.

Sprehod po Ljubljani

Danes je po dolgem času posijalo sonce v Ljubljani in odločila sem se malo raziskati pot od centra pa do gradu Fužine, seveda s fotoaparatom. Na tej poti sem videla veliko zanimivega in kar nekaj znamenitosti Ljubljane.

Na Ljubljanici sem videla labode in račke, na desni strani odkrila cerkev sv. Terezije, rahlo nenavadne oblike in z rdečo preobleko, naprej in mimo tržnice Moste je na levi strani dvorec Sela iz 18. stoletja, srečala sem simpatičnega čov-čova, posnela ptičjo hišico, ki ima kar tri nadstropja in prišla tudi do gradu Fužine, obnovljen, v njem je stalna razstava slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ob gradu pa je zelo zanimiv most čez Ljubljanico, Fužinski most.

Čeprav pravijo, da Ljubljanica ni med najčistejšimi rekami, pa bliz tržnice v Mostah labodi v njej veselo plavajo. — Čeprav pravijo, da Ljubljanica ni med najčistejšimi rekami, pa v bližini tržnice v Mostah labodi v njej veselo plavajo.

Cerkev sv. Terezije na Kodeljevem je bila zgrajena oktobra 1938.

Dvorec Sela stoji ob Zaloški cesti, zgrajen je bil v 18. stoletju kot letovišče za jezuite iz Trsta.

Čov-čov je simpatičen pes, ki je po naravi zadržan in svojeglav. Nekje sem prebrala, da je podoben plišastemu medvedku in s tem se kar strinjam, toda kljub temu se ne crklja prav rad.

V ljubljanskih mostah lepo skrbijo za ptiče, saj so jim postavili skoraj hotel, ptičja hišica v treh nadstropjih. Zelo lepo in pohvale vredno. — V ljubljanskih Mostah lepo skrbijo za ptiče, saj so jim postavili skoraj hotel, ptičja hišica v treh nadstropjih. Zelo lepo in pohvale vredno.

Grad Fužine, utrjen renesančni dvorec postavljen med leti 1528 in 1557. Danes je v njem Arhitekturni muzej in stalna razstava Arhitekt Jože Plečnik.

Fužinski most čez Ljubljanico, v bližini gradu Fužine. Začetek gradnje je bil 17. november 1986.

Včasih ni treba prav daleč da vidiš zanimive stvari, največkrat pa hitimo mimo njih in jih niti ne opazimo.

Bernardinec

Na letošnji mednarodni razstavi psov v Ljubljani nisem opazila prav veliko psov pasme bernardinec. Nekaj dobrodušnih velikanov pa se je le prišlo pokazat. Pa kdo jih ne bi imel rad. Prav vsak, ki je gledal serijo filmov o psu z imenom Beethoven, pozna to pasmo. Kljub svoji veliki postavi, lahko doseže plečno višino do 90 cm in težo do 90 kg, je to prijazen in zvest pes. Zelo rad sprejema obiske, saj mu zaradi svoje velike pojave ni treba lajati, da prežene nepridiprave, zadostuje da se pokaže. Pasma izvira iz Švice, vendar pa so prednika bernardinca v te kraje pripeljali že Rimljani. V zavetišču za reveže sv. Bernard, so to pasmo vzgajali nekje od leta 1660. Ker so bili močni psi, so jih uporabljali za vleko sani. Pogosto lahko vidimo sliko bernardinca, ki ima okoli vratu pritrjen sodček z rumom. Tako naj bi reševal planince, ki jih je zasul plaz, toda ali to drži še niso ugotovili. bernardinec