Razstava orhidej 2

Razstava orhidej v rastlinjaku, ob ribniku v ljubljanskem Tivoliju.

Orhideja, kot slika v okvirju.

1. mednarodna razstava orhidej, Ljubljana 2011.

Orhideje, te čudovite rože, najdemo v vseh velikostih in barvnih odtenkih. Od malih, drobnih cvetov do ogromnega cveta, da o barvah niti ne govorim. Od bele do vseh možnih odtenkov rdeče, modre, rumene …

Nežnost

1.mednarodna razstava orhidej, Ljubljana 2011
Pinky
Lepota
Barvni mix
Orhideje

Povezano: Razstava orhidej

Razstava orhidej

1. mednarodna razstava orhidej, Ljubljana 2011

1. mednarodna razstava orhidej

Rastlinjak v ljubljanskem parku Tivoli gosti 1. mednarodno razstavo orhidej, Ljubljana 2011. Razstava teh čudovitih rož je na ogled od 21. do 25. aprila, vstopnina je 5 €.

Med organizatorji razstave je tudi Botanični vrt Ljubljana, ki tudi drugače skrbi za rastlinjak v Tivoliju. Razstavljalci pa so iz Budimpešte, Nemčije, Slovenije in celo iz daljnjega Ekvadorja.

Orhideje so ena največjih cvetočih družin na svetu. V naravi naj bi bilo okoli 28.000 vrst orhidej, okoli 150.000 križancev, pa je ustvaril človek. Na razstavi orhidej lahko občudujemo orhideje v nešteto barvnih kombinacij in različnih velikosti. Na razstavi je možno orhideje tudi kupiti. Prava paša za oči.

Okoli 150.000 umetnih križancev je ustvaril človek.

Od velikih ...

Snežno bela nagrajenka
Rumeno, a brez ljubosumja
Ena skupinska
Snežinke
Dolgonoge manekenke
Dvojčici
Pink

Sorodno: Začetek pomladi v botaničnem vrtu

Nadaljevanje: Razstava orhidej 2

Labirint umetnosti

Nova pridobitev Ljubljane, danes 21. aprila 2011 so uradno odprli Labirint umetnosti.

Kanadska čuga - 287 jih je v novem ljubljanskem labirintu.

Ob Ljubljanici in v bližini Fužinskega gradu, so danes uradno odprli Labirint umetnosti. Sestavlja ga 287 kanadskih čug (Tsuga canadensis). Danes so še majhne, toda zrastle bodo v veliko drevo s stožčasto krošnjo in z enim ali več vrhov.

Labirint umetnosti je nastal v sklopu projekta Ljubljana prestolnica knjige 2010. Med drevesi je speljana tlakovana pot, dolga 620 metrov. V središču labirinta pa je nekakšna “knjižnica pod krošnjami“. Tu si lahko izposodimo knjigo in jo prebiramo na eni od številnih klopi, ki so posejane po labirintu.

Uradna otvoritev Labirinta umetnosti - Ljubljana, 21. april 2011.
Labirint umetnosti sestavlja 287 kanadskih čug, posajenih ob 620 metrov dolgi, tlakovani poti.
Tlakovana pot v labirintu je posuta z verzi, kot je ta na fotografiji, slovenskega pesnika Toneta Pavčka.
Pogled iz Labirinta umetnosti na Kamniške Alpe.
V središču labirinta je "Knjižnica pod krošnjami"
Skoraj vsako drevo v labirintu ima svojega varuha.
Prvi sprehod po Labirintu umetnosti
Labirint umetnosti je posejan s klopmi za samotarske bralce.
Kulturni program, "sonata" za harmoniko in žago.
Labirint umetnosti v Ljubljani, ob Fužinskem gradu, na končni postaji LPP številka 20.

Podobno branje: Park Tivoli

Grad Estenze – Castello d’Este

Srednjeveški grad Estenze, domovanje nekoč mogočne italijanske rodbine d’Este.

Grad Estenze je še danes obdan z jarkom in vodo.

Grad Estenze je v 14. stoletju postavila uplivna in mogočna družina d’Este. Dobro ohranjen in vzdrževan grad stoji v središču starega mestnega jedra v italijanski Ferrari. Zanimivo je, da grad ne stoji na vzpetini, kot večina gradov, temveč v ravnini, podobno kot slovenski grad Fužine.

Grad Estenze je grajen kot utrdba. V pritličju so bili prostori za vojake, v višjih nadstropjih pa je bivala družina. V kleti je ječa, v katero se vstopi skozi nizka vrata in tudi njo smo si na našem izletu ogledali.

Grad Estenze ima na vogalih visoke obrambne stolpe. Na notranji strani je velik atrij z vodnjakom. Na žalost je ohranjenih malo predmetov iz tistega časa. Ohranili pa so se čudoviti stropni mozaiki v številnih sobanah, ki pripovedujejo zgodbo gradu skozi zgodovino.

Grad Estenze in eden od stolpov z uro.
Castello d'Este - balkon nad vhodom v grad
Grad d'Este - notranja, atrijska stran gradu
Grad d'Este - atrij z vodnjakom
Grad Estenze - grajska kuhinja
Grad Estenze - pogled z gradu na mesto Ferrara.
Stropna poslikava na gradu d'Este v Ferrari
Grad d'Este - ozek hodnik in nizka vrata vodijo v grajsko ječo.
Grad d'Este - slika na stropu prikazuje podpis prodaje gradu papežki državi in zaton družine d'Este.

Povezano: enodnevni izlet Ferrara in Commacchio

Nadaljevanje izleta: Palača Diamanti

Tropski rastlinjak

Ljubljana, tudi moje mesto, zanimivosti: Tropski rastlinjak v botaničnem vrtu.

Bananovec

V letu 2010., ko je Botanični vrt v Ljubljani praznoval svoj 200-ti rojstni dan, so postavili tropski rastlinjak. Do njega se lahko sprehodimo ob Ljubljanici, od Prešerca do botaničnega vrta.

Tropski rastlinjak ima razgledno galerijo. Vlažnost je okoli 80 procentna, tako da nisem več prepričana, da si želim v prave trope. Imajo tudi avtomatski sistem megličenja, ki je nujno potreben za bujno rast rastlin, ki so trenutno še na začetku  razraščanja.

Tropski rastlinjak je lepa pridobitev botaničnega vrta in mesta Ljubljane. Še ena turistična zanimivost za obiskovalce.

Tropski rastlinjak v ljubljanskem botaničnem vrtu.
Bromelija
Guzmania "Candy"
Razgledna galerija v tropskem rastlinjaku in avtomatski sistem megličenja.
Tropski rastlinjak v ljubljanskem botaničnem vrtu
Temperatura v tropskem rastlinjaku je okoli 23 stopinj, vlažnost pa je zelo visoka.
Galerija je dolga okoli 30 metrov in približno pet metrov nad tropskimi rastlinami in ribniki.
Bromelija, guzmanija "El cope"

Povezano: Začetek pomladi v botaničnem vrtu

Začetek pomladi v botaničnem vrtu

Pomlad, najlepši letni čas, narava se prebuja, začenja se čudoviti čas pisanih cvetov in kako je v botaničnem vrtu, v teh dneh.

Mrežasta perunika

Pomlad je zarisala svoje čudovite barve tudi v ljubljanskem botaničnem vrtuNarava se počasi prebuja iz dolgega zimskega spanja.

Začetek aprila je in v botaničnem vrtu lahko spočijemo oči na prvih pomladanskih rožah kot so: trobentice, narcise, veliki zvonček, žafran, podlesna vetrnica.

V vrtu trenutno prevladuje rumena barva, sončna barva. Poleg omenjenih rožic nas razveseljuje tudi rumeni dren, v vsej svoji lepoti.

V ljubljanskem botaničnem vrtu ni nikoli dolgočasno.

Trobentice
Začetek pomladi, botanični vrt v rumenem
Rumeni dren
Narcise
Veliki zvonček ali kronica
Podlesna vetrnica
Metasekvoja in ptičja hišica
Pobešava vrba v ljubljanskem botaničnem vrtu. Njena oblika me asocira na velikega kužka.

Kakšna je videti rumena barva vrta v avgustu:  Botanični vrt Ljubljana v avgustu

Ferrara in Commacchio

Enodnevni izlet v italijansko deželo Emiglia Romagna in ogled nekaterih znamenitosti mesta Ferrara in  obmorskega mesteca Commacchio.

Srednjeveška Ferrara je od leta 1995. pod zaščito UNESCO, dana na seznam svetovne kulturne dediščine.

V jutranjih urah smo se odpravili iz Ljubljane, mimo Benetk, Padove in Chioggie do italijanskega mesta Ferrara. To lepo srednjeveško mesto se nahaja v deželi Emiglia Romagna, čigar glavno mesto je Bologna.

Ferraro obdaja 9.200 m dolgo srednjeveško obzidje, katerega velik del je ohranjen. Nekaj metrov široko obzidje danes slui za rekreacijo in druženje meščanov.

Znotraj obzidja je največja znamenitost Ferrare grad Estenze, ki ga je postavila močna družina d’Este, ki je v času renesanse tu vladala.

Poleg gradu, mesto krasijo številne renesančne palače s čudovitimi atriji in urejenimi vrtovi. Ena najbolj znanih je palača Diamanti, ki jo krasi 8.500 marmornih blokov v obliki diamantov.

V Ferrari je katedrala iz 12. stoletja z zanimivim pročeljem, na katerem se lepo vidi kar nekaj umetniških slogov. Nasproti katedrale stoji mogočna mestna hiša, ki je bila prvi dom družine d’Este.

Po kratkem počitku in odlični italijanski kavi, smo se odpravili do Beneške lagune in simpatičnega mesteca Commacchio, ki je znamenito tudi po svojem Tromostovju. To seveda ni delo našega mojstra Plečnika, most se imenuje Tre ponti. Zgrajen je bil leta 1638.

Commacchio je podobno kot velike Benetke, saj ga imenujejotudi male Benetke,prepreden s kanali, preko katerih vodijo številni mostički. Ima svojo katedralo, nekatere živo pisane hiške pa malo spominjajo na otok Burano v Beneški laguni.

Polni lepih vtisov smo se po delti reke Pad odpravili proti naši lepi Sloveniji.

Palazzo del Diamanti – palača Diamanti, ena najbolj znanih renesančnih palač.
Atrij in park palače Diamanti v Ferrari.
Grad Estenze – Castello d’Este, stoji v središču Ferrare
Ferrara, pogled na mesto z gradu.
Mestna hiša
Glavni vhod v atrij mestne hiše.
Katedrala v Ferrari iz 12. stoletja.
Commacchio, Tre ponti – Tromostovje
Commacchio ali male Benetke, Beneška laguna
Commacchio – Katedrala

 Podobno: Beneška laguna

Nadaljevanje: Grad Estenze – Castello Estense

Grad Fužine

Na obrobju Ljubljane, stoji ob reki Ljubljanici renesančni grad Fužine z bogato zgodovino.

Grad Fužine, vhodni stolp z okroglim oknom in vzidano reliefno ploščo.

Fužinski grad so postavili člani rodbine Kisel, med leti 1528 do 1557. V Ljubljano so se priselili, najverjetneje iz Bavarske. Bili so podporniki protestantizma in bogati trgovci.

Grad Fužine je pravokotne oblike, na vogalih ga krasijo trije pravokotni stolpi in en okrogel. Grad je enonadstropen, grajen kot trdnjava, kar je vidno iz ohranjenih strelnih lin, pa tudi kot grad za bivanje. Vsi portali v gradu so bili verjetno poslikani s freskami, nekaj jih je ohranjenih, poslikal naj bi jih mojster iz Padove.

V svoji dolgi zgodovini je grad zamenjal kar nekaj stanovalcev in lastnikov. Z njim so gospodarili tudi jezuiti, ponoven razcvet pa je grad doživel s prihodom Fidelisa Terpinca. Tu se je naselil s svojo ženo Josipino Zesch, nesojeno nevesto Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta.

Grad Fužine, leta 1600. so prizidali arkade, ki so zamenjale lesene mostovže.

Fidelis Terpinc je bil tudi ustanovitelj papirnice Vevče. Ta je pred zadnjo vojno v gradu uredila najemniška stanovanja. Med vojno so v njem prebivali italijanski vojaki in ga popolnoma opustošili. Leta 1984. je grad razglašen za kulturni spomenik in od takrat naprej dobiva vse lepšo podobo. V njem ima prostore Arhitekturni muzej Ljubljana.

Grad Fužine so postavili med leti 1528 do 1557.
Leta 1897. so na gradu Fužine zgradili eno prvih hidroelektrarn v Sloveniji.
Poslikani portali, nekaj fresk je ohranjenih.
Strelne line, grad Fužine je imel tudi obrambni značaj.
Severna stran z vhodnim stolpom.
Kamniti most je nadomestil dvižni most, okoli gradu je bil obrambni jarek z vodo.
Nad vhodnim portalom je plošča z grbi.
Severozahodna stran obnovljenega gradu Fužine, z edinim okroglim stolpom.
Grad Fužine stoji ob reki Ljubljanici.

Veliki brat: Ljubljanski grad

Ljubljana, 20. marec 2011

Zadnji zimski dan je bil v Ljubljani sončen in vetroven. Kljub vetru pa smo se odpravili na vandranje po Ljubljani.

Škrnicelj

Dolg sprehod je bil, od Šiške pa do Most, kjer stoji grad Fužine. V njem ima svoje prostore Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana. Danes je bila še zadnjič na ogled razstava Odprti depoji, še dodaten razlog za pot na jug Ljubljane.

Naj govorijo fotke kako je bilo danes v delčku naše prestolnice.

Pogled iz Šiške na Kamniške alpe.
Slavni Celovški dvori
Ena pomladanska, klasična.
Spomenik reformacije, nova pridobitev v Ljubljani.
Grad Fužine
Grad Fužine, atrij
Razstava Odprti depoji v AML. Maketa NUK-a kot bi ga postavil arhitekt Ivan Vurnik leta 1934.
Grad Fužine, z rečne strani. Grad stoji ob Ljubljanici.
Most Fužine, začetek gradnje 17.10.1986
Kapelica na mostu Fužine.

Zanimivo: Trnovski most

Ljubljana na Gregorjevo

Utrip Ljubljane na dan, ko se ptički ženijo, na Gregorjevo, 12. marec 2011.

Primule, prve spomladanske balkonske rože.

Včeraj so na Gradaščici, od Trnovskega mosta do Ljubljanice, otroci spuščali gregorčke. Pomagali so odganjati zimo in zaenkrat jim je odlično uspelo, kajti Gregorjevo nas je vse razvajalo s prijetno toplim soncem.

Kot martinčki smo preplavili ljubljanske ulice, parke in nakupovalna središča. Stojnice na tržnici se že šibijo pod cvetličnimi lončki, ki so polni raznobarvnih primul in drugega pomladanskega cvetja, s katerim bomo okrasili balkone in okna.

Seveda se na tako lep Gregorjev dan prileže tudi kavica in mi smo si jo privoščili v zelo zanimivem “kafiču” v BTC-ju. To je Happypek, ki ima svoj prostor kar v nadstropnem avtobusu. Poleg zanimivega ambienta imajo odlično kavo, da o sladicah niti ne govorim.

Pa še zanimivost. V Btc-ju imamo zdaj tudi Točko miru, ki v nakupovalnem vrvežu pomaga vzdrževati mir za človeka in za Zemljo. Točko miru sestavlja 14 megalitov, kamnitih dreves, na katerih so izklesani kozmogrami. Ti so oblikovani tako, da v okoliški prostor in v svet sevajo mir.

Kafič Happypek v BTC-ju v zanimivem doubledeckerju.
Primula ali jeglič, poznamo jih okoli 400 različnih vrst.
Točka miru sredi nakupovalnega vrveža. Kamniti gozd z izklesanimi kozmogrami.
Happypek in Točka miru v BTC-ju.
Kozmogram. Ustvarjalci Točke miru nas vabijo, da vstopimo v kamniti gozd in doživimo mir narave in vesolja.
Lep je dan, vse že diši po pomladi.

Pomladanski prispevek: Zlati grič