Pomlad je zame najlepši del leta, ko vse cveti, v vseh mogočih barvah in vonjih. Okna in balkoni na hišah so polni rož pa tudi po vrtovih in parkih jih je vse polno. Skratka čas cvetočih užitkov.
Toda za tako cvetoče razkošje je treba imeti roko, kot pravim jaz. S svojimi rožami se zaenkrat še nebi preveč hvalila, toda moja mama, ta pa ima roko za rože in to je treba samo videti. Zame je to najlepši vrt:
V Botaničnem vrtu Ljubljana, si lahko ogledamo tudi zelo zanimivo zbirko eksotičnih kaktusov, različnih dimenzij in oblik, nekateri celo cvetijo. Nekateri med njimi so tako veliki, da so že bolj podobni pritlikavemu drevesu in človek dobi asociacijo na puščavo.
Čeprav nisem navdušena nad kaktusi pa so kljub temu zelo zanimive rastline. Na pogled robustna rastlina, s krajšimi ali daljšimi bodicami, ki rastlino dobro ščitijo pred vsakovrstnimi napadalci, pa ob času cvetenja zasije v vsej svoji lepoti. Nežni cvetovi v živopisnih barvah. Vse to sem občudovala, ko sem nedavno obiskala sejem rož v italijanskem mestu Pordenone, kjer so prav tako razstavili tudi kaktuse.
Zbirko kaktusov, ki jih lahko vidimo v Botaničnem vrtu Ljubljana, je vrtu podaril gospod Savo Brelih. Kaktuse je začel zbirati pred 33-imi leti.
In še nekaj slik kaktusov z imeni, ki so v Botaničnem vrtu ob vsaki rastlini lepo zapisani:
Botanični vrt v Ljubljani
Botanični vrt v Ljubljani je bil ustanovljen v času ilirskih provinc leta 1810 kot Vrt domovinske flore. Zasnovo zanj je naredil slovenski botanik in duhovnik Franc de Paula Hladnik. Napoleonov maršal Marmont ga je določil za ravnatelja Vrta domovinske flore in spomladi 1810 leta so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti zasajati prve rastline. Še danes lepo raste lipa, ki jo je 1810 leta zasadil omenjeni maršal.
Do vrta lahko pridemo po Karlovški cesti, mimo Ljubljanskega grada in pri Karlovškem mostu zavijemo na desno. Lahko pa ob Ljubljanici, po obnovljenem Trnovskem pristanu, čez Prule in čez most, ko bo odprt seveda, danes še ni bil in ga lahko samo od daleč občudujemo.
Botanični vrt v Ljubljani je razdeljen na devet tematskih enot:
1 – Arboretum v katerem so predstavljena različna drevesa in grmovnice.
2 – Rastlinski sistem, rastline razvrščene po sorodstvenih kriterijih.
3, 4 – Bazeni z vodnimi, močvirskimi rastlinami in bajer.
5 – Skalnjak, tu so rastline iz gorskega sveta in Krasa.
6 – Rastlinjak v katerem rastejo predvsem tropske rastline in je ogled možen le s strokovnim vodstvom.
7 – Sredozemske rastline iz različnih koncev sveta.
8 – Tematski vrt kjer so rastline predstavljene glede na njihovo uporabo: zdravilne, strupene, industrujske in ostale.
9 – Gojitveni del obsega grede za gojitev rastlin, ki jih zasadijo v različne dele Botaničnega vrta.
Botanični vrt v Ljubljani je zelo lepo urejen in vzdrževan. Številne poti med gredicami in mimo različnih vrst dreves ter skalnjaka in ribnika, so prava oaza miru in sprostitve. Številne klopi v vrtu nam še dodatno popestrijo obisk, saj je naravo potrebno občudovati in ne le brzeti mimo. Ko bo most, ki povezuje Trnovski pristan, Prule in Botanični vrt končno odprt pa bo vrt za ljubljančane še veliko bližje. Glede na to, da je bilo zelo veliko rastlin tik pred tem, da se razcveti, bo čez kakšen teden ali dva obisk in pohajkovanje po vrtu še lepše in bolj pestro.
Tržaški zaliv
Ko smo se naužili svežega morskega zraka na otoku Barbana, smo se z ladjico vrnili v Gradež, ki smo si ga tokrat malo bolje ogledali. Ko smo se iz Ogleja pripeljali v Gradež ali Grado po italijansko, smo se peljali po cesti, ki je obdana z laguno. Mi pa smo se odpravili pogledat kakšno plažo ima mesto, saj ima sloves mondenega turističnega mesta v Tržaškem zalivu. Ne morem reči, da sem bila ravno navdušena, peščena plaža in pesek tudi v morju, s tem pa tudi plitvina in preden je primerno za plavanje, moraš kar nekaj poti po morju prehoditi.
Drugače pa je mesto lepo, čisto in urejeno. Povsod nasadi rož in drugih obmorskih rastlin. Lepe barke na privezih in vonj po sveže pripravljeni morski hrani, saj tovrstnih gostiln tu ne manjka. A na žalost je bil to enodnevni izlet in po programu smo morali naprej, na kalamare pa se sigurno še vrnem.
Enodnevni izlet v Oglej, Gradež, grad Devin, jamo grotta Gigante in cerkev Monte Grisa.
Tržaški zaliv skriva veliko čudovitih znemenitosti o katerih se mi, v časih ko smo na veliko hodili tja po kavbojke in čevlje, še sanjalo ni. Pa saj jih ne skriva, velikodušno jih razkazuje obiskovalcem, le do njih se moramo zapeljati. In tako smo se na sončno in toplo aprilsko soboto odpravili na ogled le teh.
Prvi postanek je bil Oglej, mesto, ki so ga ustanovili Rimljani leta 181 pr. n.št., v 4. stoletju je postalo središče krščanske vere in sedež škofije, kamor je spadalo tudi veliko slovenskih krajev. Tu še vedno stoji lepo ohranjen rimski forum, mi pa smo si podrobno ogledali oglejsko baziliko, s čudovitim talnim mozaikom, ki se je ohranil že od 4. stoletja dalje.
Pot nas je vodila naprej do turističnega mesta Gradež ali po italijansko Grado, kjer smo se vkrcali na ladjico in se odpeljali po morski cesti na otok Barbana, kjer stoji romarsko Marijino svetišče.
Po krajšem postanku, smo se odpravili do gradu Devin, ki stoji na približno 100 metrov visoki pečini ob obali Jadranskega morja. Začetki tega mogočnega grada segajo v leto 1363. V začetku so bili njegovi lastniki oglejski patriarhi, nato avstrijski grofje, zadnji lastnik pa je družina Turn und Taxis in njeni potomci še danes živijo v gradu. Med drugim vodijo tudi mednarodno gimnazijo, ki se nahaja v gradu in, ki jo obiskujejo tudi nadarjeni mladi iz Slovenije. Ta družina je bila že od nekdaj velik podpornik in mecen kulture, zato so v grad zahajali ljudje, ki so zapisani tudi v svetovno zgodovino. Med njimi so bili: Liszt, D’Annunzio in pesnik Rilke, ki je napisal pesnitev Devinske elegije. V njegovo čast so od grada Devin pa skoraj do Sesljana, uredili približno 2 km dolgo sprehajalno pot na pečinah, nad Jadranskim morjem in se imenuje Rilkejeva pot.
Naslednja postaja je bila kraška jama Grotta gigante, ki je uradno največja kraška jama na svetu odprta za obiskovalce, toda 900 stopnic, ki vodijo v jamo in iz nje me ni ravno prepričal, da bi si jo ogledala pobliže.
Zadnja postaja pa je bila mogočna cerkevMonte Grisa, ki je zelo nenavadne oblike in od daleč ni videti kot cerkev. Stoji na vzpetini nad Trstom in z razgledne ploščadi ponuja čudovit razgled na Tržaški zaliv. Temeljni kamen so položili leta 1959, zgrajena pa je iz betona in stekla, v dveh nadstropjih. V spodnjem je Nižja cerkev, v zgornjem pa Višja cerkev z oltarjem in korom.
Čudovit dan, enkraten izlet po Tržaškem zalivu in njegovih znamenitostih in zanimivostih. In ko se je sonce začelo poslavljati, smo se poslovili tudi mi in se veselo odpravili proti Ljubljani.
Povezani zapisi:
Znanilec pomladi
Že na začetku marca so na ljubljanski tržnici prodajali te barvite spomladanske rože. Stojnice so izgledale kot bi bile prekrite s tepihi. Primula je ena prvih spomladanskih cvetlic, kar pove tudi njeno latinsko ime in pomeni prva.
Listi primule so živo zelene barve, cvetovi pa skoraj v vseh živopisnih barvah in kombinacijah.
Na sejmu cvetja, Ortogiardino smo lahko občudovali tudi primule. In Italijani znani kot dobri oblikovalci, so jih razstavili v domiselno oblikovanih lončkih in koritih. Nekaj slikic in aranžerskih domislic iz sejma v Italiji:
Gerbere so kot male sončnice, vendar s celo paleto barvnih odtenkov.
Po neki raziskavi, ki so jo naredili na temo priljubljenosti rož so gerbere na petem mestu, takoj za vrtnicami, nageljni, krizantemami in tulipani. Gerbera jamesonii je enoletnica, ki izvira iz Južne Afrike. Njena glavna značilnost so čudoviti cvetovi, ki v naravi cvetijo v rdeči, oranžni in rumeni barvi. Same vesele, sončne barve. Ker pa je človek vedno malo nad naravo je ustvaril oziroma vzgojil gerbere še v roza, beli, krem in škrlatni barvi cvetov. Steblo gerbere zraste do 30 cm, v nekaterih primerih pa celo do 60 cm. Je okrasna rastlina primerna za vrtove in okrasne lončke, nekateri jih imajo radi tudi kot rezano cvetje v vazi. Meni se zdi škoda vsake rože za v vazo, kjer preživi samo nekaj dni. Raje jih imam na balkonu v lončkih, kjer jih lahko očudujem celo poletje.
Na sejmu cvetja Ortogiardino v italijanskem mestu Pordenone, je bilo poleg zanimivih kaktusov in drugega cvetja na ogled tudi ogromno gerber, ki smo jih občudovali in veselo slikali.
Roža ali jež
Kaktusi so zelo zanimive in nenavadne rastline. Težko jim rečem rože, ker nekateri kaktusi cvetijo vsakih sedem let, meni pa so bolj všeč rože, ki cvetijo celo poletje. Osnovna značilnost kaktusov so bodice. Njihova vloga je obramba pred rastlinojedimi živalmi in pa pred sončnimi žarki.
Sodelavka je nekoč zbirala kaktuse in imela jih je kar nekaj posajenih tudi na vrtu. Ko je bil njen sin še majhen, je nekoč padel nanje in od takrat imam slabe asociacije ob omembi kaktusa.
Na letošnjem sejmu cvetja, Ortogiardino v italijanskem mestecu Pordenone je bilo razstavljenih kar precej kaktusov, nekateri v vsej svoji razcveteni lepoti:
Ortogiardino – sejem za ljubitelje cvetja
Drugi del na temo enodnevnega izleta na sejem cvetja Ortogiardino v italijanskem mestu Pordenone. Ker se je nabralo ogromno slik čudovitih rož, jih moram predstavit v več nadaljevanjih.
Če kdo pozna ime rož, ki imajo vprašaj, bom zelo vesela komentarja.
Ortogiardino – sejem za ljubitelje cvetja
Obiskali smo Pordenone, italijansko mesto v regiji Furlanija in Julijska krajina. Peljali smo se iz Ljubljane, mimo Postojne, proti Benetkam in veliko pred Padovo zavili z avtoceste proti mestecu Pordenone. Glavni cilj tega enodnevnega izleta je seveda sejem cvetja – Ortogiardino. V devetih razstavnih dvoranah je bilo kaj videti: cvetje v vseh možnih barvah in oblikah, bonsaj, sadike, gomolji in semena, domiselni lončki in vaze za rože, fontane, vrtne garniture in ležalniki in celo robot kosilnica, ki opravi delo brez našega pretiranega truda. Rož je bilo toliko, da niti slučajno ne vem za vse kako se imenujejo, pa še Italijani ne uporabljajo še kakšnega drugega jezika razen italijanščine. Fotografij pa sem tudi posnela toliko, da jih bom lahko ves teden nalagala na splet.
