Oznaka: roman

Zgodba romana Ženski kupe se dogaja se na jugu  Indije, je zgodba petinštiridesetletne Akhile, ki je samska, je  davčna uradnica in  po očetovi smrti prevzame skrb za  svojo zahtevno družino. Odloči se zaživeti samostojno življenje, vendar je to v Indiji za žensko skoraj nemogoče, kajti držijo se Manujevega zakonika, ki je nastal približno na začetku našega štetja in pravi: “V otroštvu mora biti dekle podrejeno očetu, v zakonu možu, v vdovstvu pa sinovom; ženska ne sme biti nikoli neodvisna.”

“Kako naj ženska živi sama?”, se sprašuje Akhila.

Odloči se odpotovati sama v obmorsko mesto, kjer bo premislila o svoji nadaljnji poti  in si kupi vozovnico za spalnik,  v ženskem kupeju.  O posebnih kupejih za ženske na indijskih vlakih pravi avtorica: “Vse od začetka leta 1998 so na bangalorski železniški postaji imeli posebne blagajne za ženske. In večina nočnih vlakov, za katere je bilo mogoče rezervirati kupe drugega razreda, je imela tudi ženske kupeje.”

V ženskem kupeju se srečajo različne ženske, po starosti in stanu, toda vsaka ima svojo življensko zgodbo in tako si pripovedujejo o odnosih z možmi, prijatelji, materami in otroki.

Janaki je najstarejša med njimi. Poročila se je z 18-imi leti, poroka je bila dogovorjena. Že 40 let je srečno poročena in kaj jo najbolj moti, vsak večer isti ritual v kopalnici, ki ga izvaja njen mož. A kljub temu pravi, da je njen zakon prijazna ljubezen in odloči se preslišati stvari, ki jo motijo.

Lepotica Margaret Shanti je učiteljica kemije, njen mož je naduti ravnatelj šole, ki je sicer lep, gibčen in vitek, a kot Margareth prepozno spozna, dvoličen in nadut. Učence na šoli kaznuje tako, da imajo vse življenje traume. Margaret se odloči, da bo svet rešila te spake, zato ga postopoma spremeni v debeluha, odvisnega od hrane in od nje. Preden izstopi iz vlaka reče Akhili: “Samo zapomnite si, da morate sami skrbeti zase. Nihče drug ne bo. Življenje bo precej lažje, če vas neha skrbeti mnenje drugih.”

Tako svojo zgodbo povedo še Marikolanthu, 31-letna pomočnica v misijonski bolnišnici, Prabha Devi, mirna in plašna ženska, ki jo je bilo strah vsega novega, dokler ni nekega dne odkrila, da ne mara osebe kakršna je postala in se je spremenila.

Vse te zgodbe Akhili pomagajo h dokončni odločitvi. Seveda lahko kot ženska v Indiji živi sama. Če je lahko dolga leta skrbela za zahtevno družino, bo še veliko lažje poskrbela samo zase.

Ha Jin, kitajski pisatelj, ki je leta 1985 odšel iz Kitajske na univerzo Brandeis v ZDA. Njegov roman Čakanje je bil večkrat nagrajen.

Lin Kong je doštudiral na medicinski fakulteti in se zaposlil kot zdravnik v vojaški bolnišnici. Poleg zdravniškega dela vodi tudi tečaj iz anatomije, na katerega se je vpisala Manna Wu, odločna mlada ženska. Z Linom se sčasoma zbližata, toda ta je poročen z ženo, ki so mu jo izbrali starši, je starejša in ima povezana stopala, kar ni več v “modi”. Z njo imata tudi hčer z imenom Hua, ki z materjo živi v Gosji vasi, v katero se Lin vsako poletje, med dopustom vrača, da bi ženo prepričal v ločitev, ker se želi poročiti z Manno. In tako se to čakanje vleče celih osemnajst let, preden se ločitev zgodi.

Zdaj se končno Lin in Manna lahko poročita. Pri 42-ih letih Manna zanosi in par dobi dvojčka, ki spremeni njuno življenje. Lin se sprašuje ali je to tisto, kar sta vsa ta leta čakala, kajti ni vajen skrbeti za majhne otroke, pri svojih letih si želi delati in mirno živeti. Toda stvari se le postavijo na svoje mesto, saj se Lin zdaj dobro razume z novo in staro družino, ki obe živita v mestu.

Roman Tisoč veličastnih sonc, pisatelja Khaleda Hosseinija

Zgodba romana se dogaja v nemirnem Afganistanu, ki ga napadejo Rusi, ko ti odidejo pa se začne notranji boj za oblast. In kdo najbolj trpi? Nedolžno ljudstvo.

Glavni osebi v romanu sta Marjam in Lajla. Marjam je nezakonska hči bogataša, ki jo kot otroka obiskuje in ji prinaša darila, ker pa se boji za svoj ugled, deklice ne priznava. Ko ji umre mama, jo oče kaj hitro, komaj petnajstletno, poroči s starejšim moškim, s katerim odide v Kabul. Sprva je življenje za Marjam kar znosno, sprijazni se tudi z nošenjem burke, kajti pod njo se čuti varno pred zunanjimi pogledi. Ko pa ne more zanositi in roditi sina, se začne pravi pekel in nasilje, ki ga celo zakon dovoljuje možu, ki lahko svojo ženo kaznuje, kakor se mu zazdi.

Lajla je dekle, ki je izobraženo, njen oče je učitelj, napreden človek in nenasilnež. Svojo hči podpira v izobraževanju in jo spodbuja. Lajla ima tudi prijatelja Tarika, s katerim se druži že od malih nog. Toda vojna je kruta. Vzame ji očeta in mater, ob bombnem napadu pa je tudi sama ranjena. Najde jo Rašid, Marjamin mož in jo odnese v svojo hišo, kjer jo mora Marjam negovati in ko Lajla ozdravi in sliši, da je Tarik umrl, se poroči z Rašidom. Sprva sovraštvo med ženskama, se spremeni v tesno prijateljstvo, saj zdaj obe prenašata brce, klofute in ponižanja. Krutosti moža do njiju se tako stopnjujejo, da Marjam vzame stvari v svoje roke in se žrtvuje za srečo Lajle, da ta končno zaživi v miru in sreči, saj Tarik ni mrtev in tudi vojne je enkrat konec.

Khaled Hosseini se je rodil leta 1965 v Kabulu v Afganistanu v družini izobražencev. Z enajstimi leti se je preselil v Pariz, kjer je bil njegov oče diplomatski uslužbenec. Po sovjetskem napadu na Afganistan se družina ni vrnila v domovino, ampak je zaprosila za politični azil v ZDA. Khaled je v Kaliforniji študiral medicino in postal zdravnik. Leta 2003 je izšel njegov prvi roman Tek za zmajem s podobno tematiko kot pričujoča knjiga.

Zgodovinski roman Rod jamskega medveda, je napisala ameriška pisateljica Jean M. Auel in je prvi iz zbirke Otroci zemlje. Knjiga je saga o prazgodovini Evrope in zanimiva ter razburljiva zgodba o deklici Ajli, pripadnici  kromanjonske rase, podobna naši, ki jo reši neandertalsko pleme. Komaj triletna Ajla, po velikem potresu ostane sama in ko je že na koncu z močmi in čudežno preživi napad jamskega medveda, jo najde pleme neandertalcev, ki si išče novo votlino za prebivanje. Ajla poslej živi z njimi v votlini, čeprav je po videzu in umu popolnoma drugačna. Spremljamo življenje človeka v ledeni dobi, spoznavamo običaje, orodje in orožje ki so ga izdelovali, kakšno hrano so jedli in kakšni so bili odnosi med moškim in žensko. Toda Ajla je bila le preveč drugačna, v svoji radoživosti in radovednosti, prekrši rodovna pravila, ko se nauči loviti in to počne celo bolje od moških. Ajla je izobčena iz roda in primorana ga je zapustiti.