Trnovski pristan – Prulski most – Špica – Botanični vrt
Moj priljubljen sprehod v Ljubljani ob koncu tedna. Le streljaj od centra mesta, se začne sprehajalna pot ob reki Ljubljanici. Nedavno prenovljeni Trnovski pristan, nam omogoča opazovanje številnih rac, ki veselo čofotajo v reki ali pa ob njej nemoteno počivajo, saj smo sprehajalci osveščeni in gremo mimo počivajočih račk zelo previdno in počasi, da jih ne splašimo.
Danes je, po kar nekaj dnevnem deževnem vremenu, v Ljubljani končno pisijalo sonce. Seveda se je to zelo poznalo na barvi naše Ljubljanice, ki se je spremenila v čokoladno rjavo, če se malo pohecam.
Race počivajo ob reki.Trnovski pristanIz centra mesta do Špice se lahko zapeljemo z rečnim taxijem.Plavajoče kavarnice na Špici.Srečala sem samičko pasme basenji, značilne lisičje rjave barve z belimi lisami, ime ji je Loa.
Od Špice do Botaničnega vrta, ki je ljubljanska naravna znamenitost, je le pet minut hoda. Ustanovljen je bil leta 1810. in nekje sem prebrala, da ravno na današnji dan 11. julija. Ko sem bila danes tam, ni bilo videti, da ima vrt rojstni dan pa kljub temu, Vse najboljše za rojstni dan.
Lokvanji cvetijoNa listu lokvanja je žuželka, čudovite modre barve. Kako se imenuje?Ob visokih poletnih temperaturah, je v senci dreves prijetno hladno.Tudi rože cvetijo, ob vsakem obisku, drugačne.Za prijeten konec sprehoda je poskrbel simpatičen kosmatinec s svojim nasmehom.
Moja nova majica. Z nakupom le te, lahko pomagamo Zavetišču Horjul in predvsem zavrženim hišnim ljubljenčkom, ki so našli začasni dom pri prizadevni vodji zavetišča Poloni Samec in njeni ekipi.
Majice so v treh barvah: rdeča, črna in oranžna, s simpatičnim motivom tačk, kot je moja. Ali pa motiv s Polono in njenim Horjulčkom.
Kvalitetne majice znamke Fruit of the Loom, po 12 €, lahko prevzamemo v Ljubljani, Horjulu ali pa nam jo pošljejo po pošti.
Finančno je projekt podprla Študentska Organizacija Univerze v Ljubljani, kar je zelo pohvalno, da se je mladina odločila na tak način pomagati zavrženim psom in mačkam.
Na majici je napis: Od tu gredo le na enako dobro ali bolje. Da je geslo zavetišča Horjul resnično tudi v praksi, dokazuje forum mojpes.net, na katerem lahko spremljamo zgodbo vsake živali od sprejema do oddaje skrbnim lastnikom, večinoma pa se tudi ti kasneje javijo in poročajo o svojem Horjulčku.
Poleg nakupa majic, lahko pomagamo tudi s posvojitvijo živali na daljavo, mimogrede moja dva posvojenca sta Lučka in Runo, s prostovoljnimi prispevki, ki se zbirajo za določeno žival, ki potrebuje večjo zdravniško oskrbo, oziroma poseg. Prav gotovo imamo doma stare rjuhe in brisače, ki jih ne potrebujemo več. Zavetišče jih potrebuje.
Seveda pa so najbolj zaželeni vestni in skrbni posvojitelji, ki bodo psu ali mačku nudili topel, varen in ljubeč dom. In ne pozabimo, da to ni za mesec ali dva, ampak za celo pasje ali mačje življenje, to je lahko 15 let pa tudi več. Zato dobro premislimo preden malo, luškano, simpatično kepico odnesemo domov.
Mali jazbečar ima skrbne in ljubeče lastnike in prav take želim vsem Horjulčkom.Skrbni lastniki vzamejo psa s seboj tudi ko grejo na počitnice. Pes je družinski član. Tale s svojimi ljudmi uživa na Kolpi.
Na izletu po Beli krajini smo se ustavili tudi ob reki Kolpi. Bila sem prijetno presenečena nad lepoto Kolpe in urejenostjo njenega nabrežja, saj je prava rečna riviera s kopališči in kampi ob njej.
Ob našem obisku je imela voda skoraj 23 stopinj, kar je bila kar prijetna osvežitev za ljudi pa tudi za hišne ljubljenčke.
Osvežitev v Kolpi
Španjelka Luna nas je zelo zabavala s svojimi skoki v Kolpo in veselim pasjim plavanjem.
Poleg hišnih ljubljenčkov pa so ob Kolpi našle dom številne redke ptice in živali. Med njimi tudi vidra, ki je v Evropi ogrožena vrsta. Vidre sicer nismo opazili, smo pa videli sive čaplje, ki so elegantno hodile po reki, eno pa smo videli tudi v gnezdu.
Siva čaplja
Čeprav reka Kolpa izvira na hrvaškem in se tam tudi izliva pa kar 113 km teče tudi na slovenski strani kot mejna reka.
Velja za eno najtoplejših in najčistejših rek v Sloveniji.
Kolpa je zelo primerna za kopanje, saj v poletnih mesecih voda doseže temperaturo tudi do 30 stopinj. Na njej pa nikoli ni dolgočasno, saj belokranjci ponujajo številne možnosti za rekreacijo: čolnarjenje, vožnja s kanuji, kajaki ali rafti, ponujajo pa tudi organiziran ribolov tako za profesionalne kot rekreativne ribiče.
Čudovita pokrajina, mirna in topla reka, narava, živali, urejenost in mir, vse to me je prepričalo, da Kolpo še kdaj obiščem.
Ni potrebno povedati od kod prihaja ta pasma izrednih dimenzij, saj zraste do višine 80 cm in teže približno 60 kg in je že skoraj kot pravi teliček. Nemška doga je pravi pasji velikan in zbuja s svojim videzom strahospoštovanje, a je po naravi izredno krotka žival. Tako kot velika večina psov, saj je pes takšen kot ga lastnik vzgoji. Tudi kakšen majhen, na videz nenevaren pes je lahko napadalen in agresiven. Zato si je za psa potrebno vzeti čas za vzgojo in za druženje z njim. Če tega ni, se pač ne odločiš, da boš imel doma pasjega hišnega ljubljenčka.
Harlekinska, črno - bela doga
Literatura pravi, da je doga potomka tibetskih mastifov, ki naj bi s feničanskimi trgovci prišli v sredozemlje, od tam pa z Rimljani do Nemčije. Kar dolgo pot so opravile, da lahko danes ljubitelje psov razveseljujejo tudi na pasjih razstavah, kakršna je bila letos januarja v Ljubljani in kjer so se pokazale tudi različice nemške doge: rdečkasto rumena, črna pa tudi modra nemška doga.
Le kaj se tam dogaja, a sva že na vrsti?
Značaj nemške doge je: zelo umirjena, inteligentna, ljubezniva in prijazna. A ker sem zelo velik ljubitelj psov in se z lastniki rada pogovarjam o njihovih hišnih ljubljenčkih, še nisem srečala koga, ki bi za značaj svojega psa povedal kaj drugega. In prav je tako, če imaš psa ga imaš zato, ker ga imaš rad in pes ti to tisočkrat povrne.
Yorkshirski terier ali yorki, najbolj priljubljen terier.
Domovina yorkshirskega terierja je Velika Britanija in danes ta priljubljeni salonski pes, nekoč ni imel ravno salonske vloge. Uporabljali so ga namreč rudarji v rudnikih za preganjanje glodalcev. Danes je ta hišni ljubljenček z lepo svilnato dlako samo za na kavč in za pasjo razstavo. Ta dva yorkija na zgornji sliki pa sta prišla celo na cvetlično razstavo v italijanskem mestu Pordenone.
yorki na sejmu cvetja
Čeprav majhen pa je yorki ohranil živahen značaj in vztrajnost terierjev. Prav tako kot višavski terier, je vesel, samosvoj in trmoglav in ne ustraši se niti večjih psov, zelo rad pa je v središču pozornosti. Teža teh psov je med dva in tri kg, plečna višina pa je 25 cm. Na pasji razstavi so vedno zastopani v velikem številu. Razstavni psi imajo kar dolgo dlako in smilijo se mi, ker ne morejo tekati okoli kot drugi psi, kajti za razstavo mora biti vsaka dlaka na svojem mestu, sicer ne bo nagrade. Za koga že?
yorki počiva preden se pokaže sodnikom na pasji razstavipozorno je treba spremljati konkurenco na pasji razstavi
Veliki, pritlikavi ali toy pudelj, igriv, živahen in zvest hišni ljubljenček.
Veliki kraljevski pudelj
Domovina pudljev je Francija. Prvotno so jih uporabljali pri lovu. Iz vode so prinašali ptice in ker je bila njihova dlaka gosta in kodrasta, se je prepojila z vodo in pudelj je večkrat potonil. Da se to ne bi dogajalo, so pudlje pobrili, pustili so jim samo šope dlak na sklepih in ledvicah, da bi jih ščitila pred mrzlo vodo. Od tu je tudi ostalo striženje pudljev za različne pasje razstave. Striženje na levčka rečejo temu, kar meni niti približno ni všeč. Morali bi jih tudi za razstavo urediti tako kot je ostrižen Gustav, veliki kraljevski pudelj na sliki, ki ni razstavni pes ampak ima zelo pomembno delo. Gustav je namreč pes terapevt in svojo vodnico v okviru Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov, ki se imenuje Tačke pomagačke, pomaga ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.
Veliki kraljevi pudelj je po značaju dobrodušen in zelo inteligenten pes. Zaradi svoje gibčnosti in radovednosti se zelo hitro učijo. So zelo družabne živali, zato se zelo dobro razumejo z drugimi živalmi. Uživa v gibanju, raje bi se udeležili agilitija ali tekanja po Tivoliju, kot pa pasje razstave, igro z žogo pa naravnost obožuje. To lahko povem iz lastnih izkušenj, saj sem petnajst let uživala v družbi takega navihanca. To pasmo prištevajo med najinteligentnejše pasme psov na svetu.
Novofundlandec, hišni ljubljenček in dobrodušni velikan
Novofundlandec, hišni ljubljenček posnet v Padovi.
Na izletu v Padovi sem srečala tega dobrodušnega velikana, črnega novofundlandca. Obstajajo še rjavi in beli s črnimi lisami, ki jim pravijo tudi landseer in enega takega sem videla tudi na mednarodni razstavi psov vseh pasem v Ljubljani, ki je bila januarja letos. Novofundlandec obožuje vodo, zelo rad plava in rešuje ljudi iz vode, tudi če ni potrebno, se njemu zdi, da je. Zaradi tega veselja do vode ima ta pasma neprepustno, dvojno, srednjedolgo in zelo gosto dlako, zato ga je potrebno redno krtačiti in česati. Zaradi goste dlake tudi težko prenaša vročino in idealni življenjski prostor za novofundlandca je ob vodi.
Novofundlandec, bel s črnimi lisami, imenujejo ga tudi landseer.
Pasma se je razvila na Novi Fundlandiji v Kanadi, kjer so jo uporabljali za reševanje iz morja ter za vleko ribiških mrež in čolnov na kopno. Plečna višina samcev znaša okrog 71 cm, samic pa okoli 66 cm. Njihova teža je od 50 do 70 kg. Po velikosti in teži se lahko kosa z velikani kot sta kavkaški ovčar in srednjeazijski ovčar.
Po značaju je družaben, krotek, vdan in poslušen. Prijazen je do ljudi in do živali. Zelo malo laja, je pa zelo občutljiv na intonacijo gospodarjevega glasu, zato ga je treba vzgajati mirno in dosledno.
Lord Byron je o novofundlandcu zapisal: “Ima vse vrline človeka brez njegovih napak.”
Novofundlandec se zelo dobro obnese tudi kot filmski igralec. V Sloveniji je nastopal v zelo gledanem slovenskem filmu, Sreča na vrvici. Kolikokrat sem sama videla ta film niti ne štejem več. Manj kot petkrat zagotovo ne.
Novofundlandec na mednarodni razstavi psov vseh pasem v Ljubljani 09.
Ti ljubki mali kužki izhajajo iz Sredozemlja. Verjetno so jih pred več kot 2000 leti na Malto prinesli feničanski trgovci. Zgodovinarji pravijo, da so najstarejša pasma na svetu. Današnji maltežan je nastal s križanjem malih španjelov in pritlikavih kodrov.
Maltežan je, tako kot višavski terier, snežno bele barve. Njegova dlaka je dolga, zato je nujno vsakodnevno krtačenje in redno striženje ter kopanje, da ne nastajajo nepotrebni in za psa boleči vozli.
Maltežanska dvojčka
Maltežan je bil od nekdaj zgolj spremljevalec človeka, saj s svojimi dobrimi dvemi kilogrami in 20 do 25 cm plečne višine, res težko, da bi mu lahko obesili kakšno težko delo. Je dobrega in ljubeznivega značaja in vedno pripravljen na igro. Zelo rad se giblje, je pa zadovoljen tudi z mirnejšim življenjem.
Maltežan na pasji razstavi. Kako se pes giblje z dolgo dlako, ki jo ima pod gobčkom, nimam pojma.
Maltežani so se predstavili tudi na januarski mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB Ljubljana 09, ki je bila na Gospodarskem razstavišču. Tudi fotografije sem posnela na tej razstavi.
Maltežan si z zanimanjem ogleduje vrvež na pasji razstavi.
Ker so bile na pasji razstavi tudi velike pasme, seveda ne v isti dvorani, mi je bila zelo zanimiva primerjava med temi malimi kužki in kakšnim ogromnim kavkaškim ovčarjem ali srednjeazijskim ovčarjem. Čeprav ponavadi tudi mali kužki nimajo težav s samozavestjo in se svojih velikih prijateljev ne ustrašijo kar tako.
Gustav, kraljevski veliki koder, pes terapevt iz Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke.
Že od nekdaj je bil pes človeku ne samo družabnik, ampak tudi pomočnik: pri reševanju pogrešanih ljudi ali zasutih pod snežnim plazom, pomoč pastirjem pri čuvanju črede, policijski in vojaški psi, ki so izurjeni za iskanje droge, v severnih deželah, kot je Aljaska, uporabljajo aljaške malamute za vleko sani. So tudi odlični filmski igralci. Legendarna Lassie, škotska ovčarka, pa dobrodušni velikan Beethowen, bernardinec, in v novejšem času detektiv Rex, nemški ovčar.
Res vsestranski so lahko ti prisrčni hišni ljubljenčki, če jih pravilno izurimo in jim posvetimo svojo pozornost. Seveda imajo pri tem zelo veliko vlogo njihovi vodniki. Oba, vodnik in pes, morata biti pravilno usposobljena za nudenje terapevtske pomoči. Taka terapevtska skupina je prav gotovo Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Skupina prostovoljk in prostovoljcev se je letos predstavila tudi na mednarodni razstavi vseh pasem Cacib Ljubljana 09.
Tačke pomagačke, psi terapevti s svojimi vodniki.
S svojim prostovoljnim delom pomagajo ljudem z različnimi težavami, bodisi pri zdravljenju, rehabilitaciji ali pa kakovostnemu preživljanju vsakdanjika. V vrtcih in šolah učijo mlade kako spoštovati in pravilno ravnati z živalmi. Delujejo v domovih za starejše občane, v bolnišnicah, šolah in vrtcih.
Tačke pomagačke spoznamo po značilnih oprsnicah.
Tačke pomagačke spoznamo po lepih modrih oprsnicah z rumeno obrobo ter logotipom društva, ki jo nosijo psi. Vodniki imajo priponko s sliko in imenom ter logotipom društva.
Spomnim se prispevka na televiziji v katerem sta sodelovala kraljevski koder Gustav in njegova vodnica. Ta je povedala zgodbo iz doma za starejše občane. Starejša gospa, ki je bila slepa in malodušna, ni hotela ne vstati ne drugače sodelovati, se je ob srečanju z Gustavom popolnoma spremenila. Zdaj komaj čaka na četrtek, ko pride Gustav. Pa še veliko je takih primerov, ko ljudje ob živalih polno zaživijo.
Žana, pritlikavi koder je tudi Tačka pomagačka.
Seveda pa taka društva svojega sodelovanja ne vsiljujejo nikomur, potrebno jih je poklicati in se zmeniti za sodelovanje. Ljudem, ki se odločijo za tako pomoč, pes zelo veliko pomeni, ko ga pobožajo, počešejo in se z njim poigrajo, na kar se vsak kuža z veseljem odzove, so zelo srečni in pomirjeni.
Družba živali prinaša srečo in veselje zdravim in bolnim, živali so odlično zdravilo proti stresu in depresiji. Mednarodne raziskave po svetu dokazujejo, da živali tudi znižujejo krvni tlak in srčni utrip. Tačke pomagačke so bile leta 2008 proglašene tudi za dobrotnike leta.
Seveda pa je tudi pri tej dejavnosti samo ljubezen do ljubeznivih in potrpežljivih štirinožcev premalo. Taka društva za svoje delo potrebujejo tudi finančno pomoč in donacije, da lahko še več psov izurijo za pomoč ljudem. Kdorkoli ima željo in možnost pomagati Slovenskemu društvu za terapijo s pomočjo psov in bi želeli nakazati denarno pomoč, lahko vse podatke dobijo na spletni strani: ognjena.com.
Še nekaj fotografij, ki sem jih posnela na pasji razstavi v Ljubljani ob predstavitvi Tačk pomagačk:
Nekoč, v še ne tako davnih časih, smo živeli brez interneta in e-pošte. Ko smo šli na izlet v kakšno lepo mesto, smo kupili še lepšo razglednico in skoraj obvezno napisali: Lep pozdrav iz… Jaz vam tokrat pošiljam lepe pozdrave iz mrzle in sončne Ljubljane, prestolnice samostojne Slovenije in kakšno leto nazaj tudi Evropske unije.
Pogled na Ljubljanico iz Trnovega proti cerkvi sv. Jakoba in gradu.Začetek Trnovskega pristana, ki ga je uredil slovenski arhitekt Jože Plečnik.Trnovski pristan, oaza miru primerna za sprehod, opazovanje račk, ob toplejšem vremenu tudi za branje na terasah ob Ljubljanici.Krakovska ulica. Krakovo je bilo nekoč predmestje Ljubljane, danes se drži njenega centra.Trnovska cerkev, v kateri je služboval Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj. Tu naj bi se prvič srečala Julija Primic in France Prešeren. Pred cerkvijo je Trnovski most z napisom Trnovo in Krakovo. Reka Gradaščica je meja med njima.Obok nad Karlovško cesto, ljubljanska južna vrata. Ob prenovi Karlovške ceste je obok povezal Rožno ulico, ki vodi na grad.Petek 13. pa še črni muc. Pa kaj morem, če je pa takooo luškan.Pasji lepotec, snežno beli samojed, ob Ljubljanici pridno čaka gospodarja.
