Kalvarija v Šmarju pri Jelšah je cikcakasto speljana pot trpljenja, ki vodi do meni najbolj simpatične cerkve sv. Roka.
Štirinajsta kapela s svetimi stopnicami in božjim grobom.
Ob poti je 14 kapelic križevega pota, opremljenih z baročnim dekorjem in kipi. Trenutno je kar nekaj kapel brez kipov, ker so jih poslali v Ljubljano na restavriranje.
Kalvarijo v Šmarjih pri Jelšah so gradili od leta 1743. do 1753. Prikazuje prizore iz rožnega venca in zgodbe o žalostni Materi božji in Jezusu.
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah pelje do romarske cerkve sv. Rok.Pogled s kalvarije na Šmarje pri Jelšah.Kapela žalostne Matere božje. Marija z mrtvim Jezusom v naročju. Poslikan strop ponazarja prizore iz Jezusovega otroštva.Cikcakasto speljana pot mimo štirinajstih kapel do romarske cerkve sv. Rok.Jezusovo slovo od matere.
Pot kalvarije se začne na nadmorski višini 260 metrov in se konča pri cerkvi sv. Roka, ki leži na višini 367 metrov.
Z vrha hriba je čudovit razgled na štajerske griče in ob lepem vremenu lahko vidimo okoli 50 cerkva raztresenih po okoliških hribih.
15. avgusta , na praznik župnijske zavetnice Marije vnebovzete, obudijo romarsko tradicijo na kateri se zbere več tisoč ljudi.
Romarska cerkev sv. Rok v občini Šmarje pri Jelšah, je zame najbolj simpatična cerkev v Sloveniji. In videla sem jih že kar nekaj. Romarska cerkev sv. Roka je bila postavljena v 17. stoletju. Na zunaj puščobna, mala cerkev, z visokimi gotskimi okni, ti ob vstopu vanjo vzame dih.
Notranjost cerkve je baročno razkošna. Obokan pevski kor, bogato okrašena prižnica, ki mi je še posebno všeč, saj spominja na velik roza kelih s pokrovom. Cerkev je posvečena sv.Roku, zavetniku in priprošnjiku zoper kugo. Njegov kip stoji v vdolbini glavnega oltarja, freske v prezbiteriju pa prikazujejo prizore iz legende o sv.Roku. Do najmanjše pikice poslikan strop predstavlja Marijino vnebovzetje. Na freskah najdemo tudi sv.Antona Padovanskega, ki je pokopan v italijanski Padovi. Kot zanimivost: v cerkvi sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je služboval tudi duhovnik in slovenski pesnik Anton Aškerc.
Cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah.Sv.Rok kaže na kužno rano. Kip v srednji vdolbini glavnega oltarja.Osrednja freska na stropu sv. Roka predstavlja Marijino vnebovzetje.Poslikan strop nad glavnim oltarjem romarske cerkve sv. Rok.Cerkev sv. Rok, pogled na pevski kor z orglami.
Enodnevni izlet v Italijo na ogled razkošne vile ob reki Brenti in lepot najstarejšega botaničnega vrta v Evropi.
Dolo, mesto ob reki Brenti.
Riviera di Brenta pravijo italijani območju ob reki Brenti, ki se razteza od izvira v bližini Padove pa vse do njenega izliva v Jadransko morje.
Lepoto ob reki so znali ceniti tudi bogati benečani, ki so si ob njej zgradili razkošne vile, kot počitniške hiše, da so se lahko poleti umaknili iz Benetk.
Mnoge od teh vil so se ohranile do danes. Nekatere so v privatni lasti, nekatere so preuredili v hotel ali restavracijo, nekaj pa jih je na voljo za ogled. Ena teh je vila Pisani, s svojim velikim, negovanim vrtom. V vili se podobno kot v vili Manin prirejajo tudi slikarske razstave.
Dolo, vile ob reki Brenti.
Preden smo se na izletu odpravili na ogled vile Pisani, smo se ustavili v manjšem mestu Dolo. Lepo mesto, ki nas je prijetno presenetilo. 1. maj je in v mestu so imeli praznik rož, kar je lepoto še stopnjevalo.
Dolo, mesto ima 1. maja praznik rož.Glavni vhod v vilo Pisani v mestu Stra v Italiji.Vila Pisani, dvoriščna stran z ogromnim vrtom.Vila Pisani z ribnikom in vrtom.
Po ogledu vile Pisani v mestu Stra, smo se odpeljali v manj kot 5 km oddaljeno mesto Padova, kjer smo si ogledali najstarejši botanični vrt v Evropi. Ustanovila ga je Univerza v Padovi, bolj natančno Medicinska fakulteta, leta 1545, da bi tu gojili zdravilne rastline. Vrt se je ohranil do danes v taki obliki kot so ga takrat načrtovali. Vrt je uvrščen tudi na seznam UNESCO. Nahaja se blizu romarske cerkvesv. Antona Padovanskega in je res vreden ogleda.
Botanični vrt v Padovi je najstarejši vrt v Evropi.Liriodendron, vrsta magnolije, domovina Amerika, posneto v botaničnem vrtu Padova.
Na koncu izleta smo šli še v romarsko cerkev sv. Antona Padovanskega prosit za srečo in zdravje. Po ogledu mesta in šuštarskega sejma na trgu Prato della Valle smo se odpravili nazaj v Slovenijo in Ljubljano.
30. januarja 2010 smo se odpravili tudi na Svete Višarje pogledat kako je tam v zimskem času. Pred tem smo se ustavili v Mali Aljaski, ki je bila meni najbolj zanimivi del izleta.
Na vrhu 1790 m visoke gore stoji romarska cerkev, ki je leta 1960. praznovala šeststoletnico obstoja. Tu se srečujejo Slovenci, Italijani in Nemci, ki se udeležujejo romanja. Romanje iz Trbiža na Svete Višarje traja približno tri ure, iz Žabnice 2 uri, iz Ovčje vasi pa 4 ure. Mi smo naše izletniško romanje opravili s kabinsko žičnico, ki nas je iz Žabnice na vrh gore pripeljala v dvanajstih minutah.
Zgradbe ob svetišču Sv.Višarje.
Ob jasnem in sončnem vremenu se tu odpre čudovit razgled na gorske vrhove. Na žalost pa mi nismo imeli take sreče z vremenom, saj je bilo oblačno in lahko smo občudovali samo bližnje gorske vrhove, naletaval pa je tudi rahel sneg. Občudovali smo tudi smučarje in deskarje, ki so se z vrha spuščali po strmem smučišču.
Svete Višarje pozimi
Obiskali smo Svetišče na Sv.Višarjah, ki so ga leta 2000 temeljito obnovili: notranjost svetišča, glavni oltar in freske, pa tudi župnišče in okoliške zgradbe, ki tvorijo lepo celoto. V teh okoliških zgradbah so trgovine s spominki in gostilnice, ki imajo terase s čudovitim razgledom.
Pogled na gorske vrhove v oblačnem vremenu.
Legenda pravi, da je leta 1360 pastir iz Žabnice izgubil svoje ovce. Našel jih je na vrhu gore, kjer so klečale okoli grma v katerem je pastir našel lesen kip Marije z otrokom. Kip je odnesel župniku, vendar se je ta naslednji dan čudežno vrnil na Višarje. To se je ponovilo trikrat, zato so se odločili in na tem mestu postavili kapelico. Prvotne kapelice ni več, v svetišču pa naj bi bila kot največja znamenitost prav ta Marija, ki so jo našli pred 600 leti.
Kipec Marije z otrokom, ki stoji nad oltarjem, naj bi bil star 600 let.
Poslikava cerkve je delo slovenskega akademskega slikarja Toneta Kralja.
Romanja na Svetih Višarjah se začnejo prvi teden v juniju in se zaključijo prvo nedeljo v oktobru.
Naravno in sakralno znamenitost Furlanije Julijske krajine bom prav gotovo še kdaj obiskala v lepšem in jasnem vremenu.
Po ogledu, sprehodu in dobri kavi, smo se spustili v dolino in se odpravili po južni strani italijanskih Dolomitov do bazilike Maria Luggau, na avstrijski strani.
Svetišče Sv.VišarjeSmučišče na Sv. Višarjah v Furlaniji Julijski krajiniSvete Višarje obkrožajo visoki gorski vrhoviPoslikava cerkve je delo slovenskega slikarja Toneta KraljaSvetišče Svete VišarjeTerasa gostilnice z razgledom na gorske vrhoveZ gondolo smo se spustili v dolino in zapustili Sv.Višarje
Fotografije, ki sem jih posnela na našem enodnevnem izletu v Strunjan pa še kam.
V Strunjanu je veliko naravnih znamenitosti: tu je edina slovenska morska laguna, najmanjše soline, najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja.
Območje so razglasili za Krajinski park Strunjan, sprva z odlokom občin Piran in Izola, kasneje pa z uredbo Vlade Republike Slovenije.
Mi smo se sprehodili do strunjanskih solin, si ogledali laguno Stjuža, ki je edina na slovenski obali, podobno pa ima italijanski Gradež. Mimo vile Tartini, smo se odpravili v hrib, do romarske cerkve Marija od prikazanja, nato pa še do najvišjega slovenskega klifa, na katerem stoji strinjanski križ. Od tu je čudovit pogled na morje, ob lepem vremenu pa pogled seže tudi do Tržaškega zaliva.
