razstava psov | Svetlana – SLOVENIJA

Maltežan

Ti ljubki mali kužki izhajajo iz Sredozemlja. Verjetno so jih pred več kot 2000 leti na Malto prinesli feničanski trgovci. Zgodovinarji pravijo, da so najstarejša pasma na svetu. Današnji maltežan je nastal s križanjem malih španjelov in pritlikavih kodrov.

Maltežan je, tako kot višavski terier, snežno bele barve. Njegova dlaka je dolga, zato je nujno vsakodnevno krtačenje in redno striženje ter kopanje, da ne nastajajo nepotrebni in za psa boleči vozli.

Maltežan je bil od nekdaj zgolj spremljevalec človeka, saj s svojimi dobrimi dvemi kilogrami in 20 do 25 cm plečne višine, res težko, da bi mu lahko obesili kakšno težko delo. Je dobrega in ljubeznivega značaja in vedno pripravljen na igro. Zelo rad se giblje, je pa zadovoljen tudi z mirnejšim življenjem.

Maltežan na pasji razstavi. Kako se pes giblje z dolgo dlako, ki jo ima pod gobčkom, nimam pojma.

Maltežani so se predstavili tudi na januarski mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB Ljubljana 09, ki je bila na Gospodarskem razstavišču. Tudi fotografije sem posnela na tej razstavi.

Maltežan si z zanimanjem ogleduje vrvež na pasji razstavi.

Ker so bile na pasji razstavi tudi velike pasme, seveda ne v isti dvorani, mi je bila zelo zanimiva primerjava med temi malimi kužki in kakšnim ogromnim kavkaškim ovčarjem ali srednjeazijskim ovčarjem. Čeprav ponavadi tudi mali kužki nimajo težav s samozavestjo in se svojih velikih prijateljev ne ustrašijo kar tako.

Leonberžan

Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je bilo zelo veliko pasjih lepotcev. Ker so mi zelo všeč medvedasti kužki, kot so bernardinec in od letošnje razstave zame na novo spoznani pasmi, srednjeazijski ovčar in kavkaški ovčar, sem se kar dolgo zadržala tudi pri pasmi leonberžan. Veliki, močni psi z milim pogledom. Tak vtis sem dobila o njih, kajti to pasmo sem videla prvič, zato sem doma malo pobrskala po pasjih knjigah, da bi zvedela o njih še kaj več.

Leonberžan izhaja iz Leonberga v Nemčiji. Zgodovina pasme pravi, da je mestni svetnik želel ustvariti psa, ki bi bil podoben levu, ki je bil v grbu mestne hiše v Leonbergu. Leonberžan naj bi bil mešanica genov landseerja, novofundlanca, bernardinca in pirenejskega ovčarja. Same pasje veličine.

Leonberžan doseže težo do 50 kg, plečna višina pa je lahko do 80 cm. Nisem našla kaj dosti podatkov o njegovem značaju, toda če pogledam iz katerih vse pasem je nastal, ne more biti drugega kot dobrodušen velikan.

Marley in jaz

John Grogan, ameriški novinar, je v knjigi Marley in jaz popisal čudovito zgodbo o življenju labradorca, ki je dvanajst let živel z njegovo družino. Marley je bil prav poseben labradorec, sprva mala simpatična kepica je prav hitro zrasla v velikega, nerodnega in neubogljivega psa, ki je imel le še malo od tistih lastnosti, ki jih omenjajo priročniki o pasmah. Marley uničuje družinsko lastnino, divja po soseski, še celo iz pasje male šole ga vržejo. Je pa po Groganovih besedah Marley eden najbolj zvestih in najprijaznejših psov, kar jih je kdaj živelo. Knjiga na duhovit način opisuje dogodivščine s psom Marlyjem, ki je ime dobil po legendarnem glasbeniku z Jamajke, Bobu Marleyu. Zelo, zelooo zanimivo branje.

labradorec

Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je v velikem številu sodelovala tudi pasma labradorec. Seveda je tak značaj, kot ga je imel Marley, so zelo redek. Labradorec je družaben, prijazen in na družino zelo navezan pes. Je velik ljubitelj vode, saj je nekoč ribičem prinašal plovce ribiških mrež, da so jih lahko izvlekli iz vode.

Zgodovina pasme sega v pokrajino St.John´s v kanadski Novi Fundlandiji, od tam pa je s trgovskimi ladjami prispel v Anglijo, kjer so vzredili labradorca, kakršen je danes.

labradorec

Bernardinec

Na letošnji mednarodni razstavi psov v Ljubljani nisem opazila prav veliko psov pasme bernardinec. Nekaj dobrodušnih velikanov pa se je le prišlo pokazat. Pa kdo jih ne bi imel rad. Prav vsak, ki je gledal serijo filmov o psu z imenom Beethoven, pozna to pasmo. Kljub svoji veliki postavi, lahko doseže plečno višino do 90 cm in težo do 90 kg, je to prijazen in zvest pes. Zelo rad sprejema obiske, saj mu zaradi svoje velike pojave ni treba lajati, da prežene nepridiprave, zadostuje da se pokaže. Pasma izvira iz Švice, vendar pa so prednika bernardinca v te kraje pripeljali že Rimljani. V zavetišču za reveže sv. Bernard, so to pasmo vzgajali nekje od leta 1660. Ker so bili močni psi, so jih uporabljali za vleko sani. Pogosto lahko vidimo sliko bernardinca, ki ima okoli vratu pritrjen sodček z rumom. Tako naj bi reševal planince, ki jih je zasul plaz, toda ali to drži še niso ugotovili. bernardinec

Višavski terier

Zahodnovišavski beli terier je nastal bolj po naključju, ko se je v leglu cairn terierja, ki je rdeče barve, skotilo leglo popolnoma belih mladičev. Iz njih so rejci vzgojili novo pasmo in jo poimenovali po zahodnem delu škotskega višavja. Po videzu je to majhen, močan kuža z mišičastimi nogami, Temu primerno je tudi živahen in zelo aktiven, včasih samosvoj in nagajiv. Potrebuje veliko pozornosti.

Še zadnje priprave na nastop na pasji razstavi.

Večina terierjev izvira iz Velike Britanije. Izvor imena je v latinski besedi terra, ki pomeni zemlja, saj so te male in živahne pse uporabljali za delo pod zemljo. Bodisi kot lovce v rovih in brlogih ali pa kot pomoč v rudnikih za pregon rudniških glodalcev. Za tako delo so morali biti majhni, neustrašni in odločni in te lastnosti imajo terierji še danes.

Na mednarodni pasji razstavi CACIB Ljubljana 09, je bila pasma višavski terier zelo dobro zastopana.

Po končanem lepotičenju, se je treba pokazati sodnikom in gledalcem.

Po letu 1970 je postal zahodnovišavski beli terier izredno priljubljen hišni ljubljenček. Temeljito je spremenil svoje delovne navade, saj zelo rad živi z družino v stanovanju in kot vsak pes obožuje vrt ali saj teraso v svojem domovanju, saj imajo neomejeno veliko energije in so zelo zabavni. Zaradi ogromne energije potrebuje redno gibanje.

Pasji mladič

Nekaj slik pasjih mladičev, ki so se prišli pokazat na mednarodno razstavo psov CACIB Ljubljana 09 v soboto 17. januarja. Male kepice različnih pasem, so privabile nasmeh na vsak obraz, ki je spremljal njihov obhod po zelenem podiju. Poglejmo.

Mlada labradorca sta bila vesela snidenja.

Nekateri so bili nad dogajanjem začudeni.

Zlati prinašalec je bil rahlo nezaupljiv.

Terier Jack Russel pa hiperaktiven že od mladih nog.

Srednje azijski ovčar

Na januarski mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 09 smo lahko videli tudi pse pasme srednjeazijski ovčar. Prav tako kot kavkaški ovčar, tudi ta izvira iz Rusije. Če oba primerjam kot laični ljubitelj psov, je srednjeazijski ovčar na pogled bolj prijazen, medtem ko je kavkaški precej robustnega videza. Toda vsak pes je tak kot ga gospodar vzgoji. Največji in najbolj robusten pes se lahko obnaša kot ljubeč hišni ljubljenček.

Pred "strogim" sodnikom se je treba pravilno postaviti. — Pred “strogim” sodnikom se je treba pravilno postaviti.

Srednjeazijski ovčar je zelo stara pasma, saj njegov obstoj sega v srednji vek. Skozi stoletja je bil in je še danes čuvaj črede, je pastirski pes in je v ožjem sorodstvu z večjim kavkaškim ovčarjem. Čeprav se kot večina psov zelo rad crklja, kot je videti na prvi sliki, pa strokovnjaki menijo, da ni primeren za spremljevalca.

Povezano, avtor gost:

Srednje azijski ovčar

Kavkaški ovčar

Na mednarodni razstavi psov CACIB Ljubljana 09 na Gospodarskem razstavišču, sem največ časa prebila v dvorani za velike pasme. Eden lepši od drugega. Najbolj pa sem bila očarana nad kavkaškim ovčarjem. Kar nekaj so jih Rusi pripeljali na razstavo in glede na to kakšne velikosti so, bi lahko celo dvorano namenili samo njim.

Kavkaški ovčar je ruska pasma in izhaja s Kavkaza, kjer jih še danes uporabljajo za čuvaje čred in domov. Samci lahko zrastejo tudi do 76 cm višine. Po značaju je pogumen (kaj ne bo pri taki veličini), samozavesten, težko podredljiv, zelo močan pes, ki ima prirojen občutek za varovanje svoje črede, kamor šteje vse na domačiji od kokoši naprej. To je njegovo in pika. Lastnik kavkaškega ovčarja mora biti telesno močan še bolj pa psihično, da lahko pravilno ravna s psom.

Kavkaški ovčar

: Mladiček kavkaškega ovčarja

Kavkaški ovčar

Kdor si želi tega psa mora imeti veliko posestvo, da se lahko pes po mili volji podi po njem. Za katero pasmo pa to ne velja, skoraj za vse, razen za male pa še ti se veselijo ko začutijo, da gresta z gospodarjem ven.

Razstava psov, CACIB Ljubljana 09

Včeraj je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 50. jubilejna razstava psov vseh pasem CACIB Ljubljana 09. Na razstavi je sodelovalo 207 različnih pasem iz 28 evropskih držav in ZDA. Poleg pasjih lepotcev, ki so bili skoraj iz vseh koncev sveta, smo si lahko ogledali tudi spremljevalne prireditve. Učna ura “Brez strahu pred psom” kjer so kinologi predstavili način srečevanja s psom in pa razumevanje pasjega besednjaka, kako razumeti pasje gibe. Taka delavnica poteka tudi po osnovnih šolah. Predstavile so se Tačke pomagačke, slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov. Videli smo tudi ples zlatega prinašalca s svojo vodnico. Skratka veliko lepega in zanimivega. Ker pa so glavne zvezde pasji lepotci, ki so se v Ljubljano prišli pokazat je tu kar nekaj slik.

Psi so prihajali s svojimi gospodarji na razstavo. Med njimi so bili tudi trojčki.

Črno belega novofunlandca pripravljajo za nastop. — Črno beli novofunlandec

Kavaški ovčar, kavaš.