pasma | Svetlana – SLOVENIJA

Yorkshirski terier

Yorkshirski terier ali yorki, najbolj priljubljen terier.

Domovina yorkshirskega terierja je Velika Britanija in danes ta priljubljeni salonski pes, nekoč ni imel ravno salonske vloge. Uporabljali so ga namreč rudarji v rudnikih za preganjanje glodalcev. Danes je ta hišni ljubljenček z lepo svilnato dlako samo za na kavč in za pasjo razstavo. Ta dva yorkija na zgornji sliki pa sta prišla celo na cvetlično razstavo v italijanskem mestu Pordenone.

Čeprav majhen pa je yorki ohranil živahen značaj in vztrajnost terierjev. Prav tako kot višavski terier, je vesel, samosvoj in trmoglav in ne ustraši se niti večjih psov, zelo rad pa je v središču pozornosti. Teža teh psov je med dva in tri kg, plečna višina pa je 25 cm. Na pasji razstavi so vedno zastopani v velikem številu. Razstavni psi imajo kar dolgo dlako in smilijo se mi, ker ne morejo tekati okoli kot drugi psi, kajti za razstavo mora biti vsaka dlaka na svojem mestu, sicer ne bo nagrade. Za koga že?

yorki počiva preden se pokaže sodnikom na pasji razstavi

pozorno je treba spremljati konkurenco na pasji razstavi

Veliki kraljevski pudelj

Veliki, pritlikavi ali toy pudelj, igriv, živahen in zvest hišni ljubljenček.

Domovina pudljev je Francija. Prvotno so jih uporabljali pri lovu. Iz vode so prinašali ptice in ker je bila njihova dlaka gosta in kodrasta, se je prepojila z vodo in pudelj je večkrat potonil. Da se to ne bi dogajalo, so pudlje pobrili, pustili so jim samo šope dlak na sklepih in ledvicah, da bi jih ščitila pred mrzlo vodo. Od tu je tudi ostalo striženje pudljev za različne pasje razstave. Striženje na levčka rečejo temu, kar meni niti približno ni všeč. Morali bi jih tudi za razstavo urediti tako kot je ostrižen Gustav, veliki kraljevski pudelj na sliki, ki ni razstavni pes ampak ima zelo pomembno delo. Gustav je namreč pes terapevt in svojo vodnico v okviru Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov, ki se imenuje Tačke pomagačke, pomaga ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.

Veliki kraljevi pudelj je po značaju dobrodušen in zelo inteligenten pes. Zaradi svoje gibčnosti in radovednosti se zelo hitro učijo. So zelo družabne živali, zato se zelo dobro razumejo z drugimi živalmi. Uživa v gibanju, raje bi se udeležili agilitija ali tekanja po Tivoliju, kot pa pasje razstave, igro z žogo pa naravnost obožuje. To lahko povem iz lastnih izkušenj, saj sem petnajst let uživala v družbi takega navihanca. To pasmo prištevajo med najinteligentnejše pasme psov na svetu.

Novofundlandec

Novofundlandec, hišni ljubljenček in dobrodušni velikan

Na izletu v Padovi sem srečala tega dobrodušnega velikana, črnega novofundlandca. Obstajajo še rjavi in beli s črnimi lisami, ki jim pravijo tudi landseer in enega takega sem videla tudi na mednarodni razstavi psov vseh pasem v Ljubljani, ki je bila januarja letos. Novofundlandec obožuje vodo, zelo rad plava in rešuje ljudi iz vode, tudi če ni potrebno, se njemu zdi, da je. Zaradi tega veselja do vode ima ta pasma neprepustno, dvojno, srednjedolgo in zelo gosto dlako, zato ga je potrebno redno krtačiti in česati. Zaradi goste dlake tudi težko prenaša vročino in idealni življenjski prostor za novofundlandca je ob vodi.

Novofundlandec, bel s črnimi lisami, imenujejo ga tudi landseer.

Pasma se je razvila na Novi Fundlandiji v Kanadi, kjer so jo uporabljali za reševanje iz morja ter za vleko ribiških mrež in čolnov na kopno. Plečna višina samcev znaša okrog 71 cm, samic pa okoli 66 cm. Njihova teža je od 50 do 70 kg. Po velikosti in teži se lahko kosa z velikani kot sta kavkaški ovčar in srednjeazijski ovčar.

Po značaju je družaben, krotek, vdan in poslušen. Prijazen je do ljudi in do živali. Zelo malo laja, je pa zelo občutljiv na intonacijo gospodarjevega glasu, zato ga je treba vzgajati mirno in dosledno.

Lord Byron je o novofundlandcu zapisal: “Ima vse vrline človeka brez njegovih napak.”

Novofundlandec se zelo dobro obnese tudi kot filmski igralec. V Sloveniji je nastopal v zelo gledanem slovenskem filmu, Sreča na vrvici. Kolikokrat sem sama videla ta film niti ne štejem več. Manj kot petkrat zagotovo ne.

Novofundlandec na mednarodni razsravi psov vseh pasem v Ljubljani 09. — Novofundlandec na mednarodni razstavi psov vseh pasem v Ljubljani 09.

Maltežan

Ti ljubki mali kužki izhajajo iz Sredozemlja. Verjetno so jih pred več kot 2000 leti na Malto prinesli feničanski trgovci. Zgodovinarji pravijo, da so najstarejša pasma na svetu. Današnji maltežan je nastal s križanjem malih španjelov in pritlikavih kodrov.

Maltežan je, tako kot višavski terier, snežno bele barve. Njegova dlaka je dolga, zato je nujno vsakodnevno krtačenje in redno striženje ter kopanje, da ne nastajajo nepotrebni in za psa boleči vozli.

Maltežan je bil od nekdaj zgolj spremljevalec človeka, saj s svojimi dobrimi dvemi kilogrami in 20 do 25 cm plečne višine, res težko, da bi mu lahko obesili kakšno težko delo. Je dobrega in ljubeznivega značaja in vedno pripravljen na igro. Zelo rad se giblje, je pa zadovoljen tudi z mirnejšim življenjem.

Maltežan na pasji razstavi. Kako se pes giblje z dolgo dlako, ki jo ima pod gobčkom, nimam pojma.

Maltežani so se predstavili tudi na januarski mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB Ljubljana 09, ki je bila na Gospodarskem razstavišču. Tudi fotografije sem posnela na tej razstavi.

Maltežan si z zanimanjem ogleduje vrvež na pasji razstavi.

Ker so bile na pasji razstavi tudi velike pasme, seveda ne v isti dvorani, mi je bila zelo zanimiva primerjava med temi malimi kužki in kakšnim ogromnim kavkaškim ovčarjem ali srednjeazijskim ovčarjem. Čeprav ponavadi tudi mali kužki nimajo težav s samozavestjo in se svojih velikih prijateljev ne ustrašijo kar tako.

Leonberžan

Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je bilo zelo veliko pasjih lepotcev. Ker so mi zelo všeč medvedasti kužki, kot so bernardinec in od letošnje razstave zame na novo spoznani pasmi, srednjeazijski ovčar in kavkaški ovčar, sem se kar dolgo zadržala tudi pri pasmi leonberžan. Veliki, močni psi z milim pogledom. Tak vtis sem dobila o njih, kajti to pasmo sem videla prvič, zato sem doma malo pobrskala po pasjih knjigah, da bi zvedela o njih še kaj več.

Leonberžan izhaja iz Leonberga v Nemčiji. Zgodovina pasme pravi, da je mestni svetnik želel ustvariti psa, ki bi bil podoben levu, ki je bil v grbu mestne hiše v Leonbergu. Leonberžan naj bi bil mešanica genov landseerja, novofundlanca, bernardinca in pirenejskega ovčarja. Same pasje veličine.

Leonberžan doseže težo do 50 kg, plečna višina pa je lahko do 80 cm. Nisem našla kaj dosti podatkov o njegovem značaju, toda če pogledam iz katerih vse pasem je nastal, ne more biti drugega kot dobrodušen velikan.

Marley in jaz

John Grogan, ameriški novinar, je v knjigi Marley in jaz popisal čudovito zgodbo o življenju labradorca, ki je dvanajst let živel z njegovo družino. Marley je bil prav poseben labradorec, sprva mala simpatična kepica je prav hitro zrasla v velikega, nerodnega in neubogljivega psa, ki je imel le še malo od tistih lastnosti, ki jih omenjajo priročniki o pasmah. Marley uničuje družinsko lastnino, divja po soseski, še celo iz pasje male šole ga vržejo. Je pa po Groganovih besedah Marley eden najbolj zvestih in najprijaznejših psov, kar jih je kdaj živelo. Knjiga na duhovit način opisuje dogodivščine s psom Marlyjem, ki je ime dobil po legendarnem glasbeniku z Jamajke, Bobu Marleyu. Zelo, zelooo zanimivo branje.

labradorec

Na mednarodni razstavi psov v Ljubljani je v velikem številu sodelovala tudi pasma labradorec. Seveda je tak značaj, kot ga je imel Marley, so zelo redek. Labradorec je družaben, prijazen in na družino zelo navezan pes. Je velik ljubitelj vode, saj je nekoč ribičem prinašal plovce ribiških mrež, da so jih lahko izvlekli iz vode.

Zgodovina pasme sega v pokrajino St.John´s v kanadski Novi Fundlandiji, od tam pa je s trgovskimi ladjami prispel v Anglijo, kjer so vzredili labradorca, kakršen je danes.

labradorec

Bernardinec

Na letošnji mednarodni razstavi psov v Ljubljani nisem opazila prav veliko psov pasme bernardinec. Nekaj dobrodušnih velikanov pa se je le prišlo pokazat. Pa kdo jih ne bi imel rad. Prav vsak, ki je gledal serijo filmov o psu z imenom Beethoven, pozna to pasmo. Kljub svoji veliki postavi, lahko doseže plečno višino do 90 cm in težo do 90 kg, je to prijazen in zvest pes. Zelo rad sprejema obiske, saj mu zaradi svoje velike pojave ni treba lajati, da prežene nepridiprave, zadostuje da se pokaže. Pasma izvira iz Švice, vendar pa so prednika bernardinca v te kraje pripeljali že Rimljani. V zavetišču za reveže sv. Bernard, so to pasmo vzgajali nekje od leta 1660. Ker so bili močni psi, so jih uporabljali za vleko sani. Pogosto lahko vidimo sliko bernardinca, ki ima okoli vratu pritrjen sodček z rumom. Tako naj bi reševal planince, ki jih je zasul plaz, toda ali to drži še niso ugotovili. bernardinec

Aljaški malamut

Aljaški malamut je dobil ime po ljudstvu Mahlemut, ki živi na severu Aljaske. Uporabljali so ga kot vlečnega psa in o tem piše tudi Robert Specht v svojem romanu Tisha. Življenje na Aljaski kjer pozimi temperatura pade do – 70 stopinj C in kako so ti psi odporni ter se odlično znajdejo v takem podnebju, saj imajo zelo gosto dlako. Zelo so navezani na gospodarja, potrebujejo prostor in veliko gibanja, zato je življenje v mestu zanj že skoraj mučenje malih živali.

Višavski terier

Zahodnovišavski beli terier je nastal bolj po naključju, ko se je v leglu cairn terierja, ki je rdeče barve, skotilo leglo popolnoma belih mladičev. Iz njih so rejci vzgojili novo pasmo in jo poimenovali po zahodnem delu škotskega višavja. Po videzu je to majhen, močan kuža z mišičastimi nogami, Temu primerno je tudi živahen in zelo aktiven, včasih samosvoj in nagajiv. Potrebuje veliko pozornosti.

Še zadnje priprave na nastop na pasji razstavi.

Večina terierjev izvira iz Velike Britanije. Izvor imena je v latinski besedi terra, ki pomeni zemlja, saj so te male in živahne pse uporabljali za delo pod zemljo. Bodisi kot lovce v rovih in brlogih ali pa kot pomoč v rudnikih za pregon rudniških glodalcev. Za tako delo so morali biti majhni, neustrašni in odločni in te lastnosti imajo terierji še danes.

Na mednarodni pasji razstavi CACIB Ljubljana 09, je bila pasma višavski terier zelo dobro zastopana.

Po končanem lepotičenju, se je treba pokazati sodnikom in gledalcem.

Po letu 1970 je postal zahodnovišavski beli terier izredno priljubljen hišni ljubljenček. Temeljito je spremenil svoje delovne navade, saj zelo rad živi z družino v stanovanju in kot vsak pes obožuje vrt ali saj teraso v svojem domovanju, saj imajo neomejeno veliko energije in so zelo zabavni. Zaradi ogromne energije potrebuje redno gibanje.

Pasji mladič

Nekaj slik pasjih mladičev, ki so se prišli pokazat na mednarodno razstavo psov CACIB Ljubljana 09 v soboto 17. januarja. Male kepice različnih pasem, so privabile nasmeh na vsak obraz, ki je spremljal njihov obhod po zelenem podiju. Poglejmo.

Mlada labradorca sta bila vesela snidenja.

Nekateri so bili nad dogajanjem začudeni.

Zlati prinašalec je bil rahlo nezaupljiv.

Terier Jack Russel pa hiperaktiven že od mladih nog.