Ljubljanski grad

Pust, pust 2010

Na pustno soboto so prišle na ljubljanski Prešernov trg pustne maske z vseh vetrov, od znamenitih kurentov do še bolj znamenitih beneških mask.

Kurenti so v Ljubljani odganjali zimo in v veliki meri jim je uspelo saj smo v še vedno zasneženi Beli Ljubljani po zelo dolgem času dočakali tudi sonce.

Lepa sončna pustna sobota je na Prešernov trg privabila številne gledalce, ki smo si lahko ogledali pustno povorko.

Po mojem mnenju je bila glavna atrakcija povorke skupina podgorskih kurentov, ki so plesali, noreli, zvonili s svojimi zvonovi in poskusili dobiti čim več robčkov od deklet, kar prinaša srečo v ljubezni. Papirnati robčki niso prišli v poštev, kot je povedal njihov vodja, ker bi bila v tem primeru tudi ljubezen papirnata.

Skupina podgorskih kurentov prihaja na Prešernov trg v Ljubljani.

ljubljana — Tudi Ljubljanski grad je maškara, pustna očala mu zelo pristajajo.

Kar precej maškar je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške. Prijetno pa me je presenetila skupina iz Benetk. Znamenite beneške maske smo lahko občudovali kar sredi Ljubljane.

maškare — Skupina beneških mask v Ljubljani.

Od Prešerca do Botaničnega vrta

Sprehod ob Ljubljanici

Lep jesenski dan se je naredil v Ljubljani. Po jutranji megli, je zasijalo sonce in odpravili smo se na ljubljansko sprehajalno pot ob Ljubljanici. Začeli smo na Prešernovem trgu, ali Prešercu kot mu pravi mladina.

Čez Plečnikovo Tromostovje, po Cankarjevem nabrežju, ob prehodu na Gallusovo nabrežje je nastala še tale fotografija ljubljanskega grada.

Danes je bilo na tej moji poti vse polno mladih slikarjev, vse do Trnovskega pristana so se razporedili in pridno risali Ljubljano. Govorili so francosko in očitno bodo lepoto našega mesta razstavili tudi v Franciji.

Prek Ljubljanice na grad

Drugi del pohajkovanja po sledi Plečnika in Vodnika: Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji se prične na Čevljarskem mostu, ki je bolj znan kot Šuštarski most. Ko prečkamo most, se odpravimo po Starem trgu do nekoč Šentjakobskega trga, danes pa Levstikov trg. Trg je Plečnik uredil pred cerkvijo Sv. Jakoba, kjer je nekoč stal jezuitski samostan. Obnovil in preuredil je tudi Marijino znamenje, ki stoji na trgu.

Ko zavijemo levo od Sv. Jakoba, se lahko ustavimo ob cerkvi Sv.Florjana Tu je Plečnik zamenjal poškodovano stopnišče in uredil vhod v cerkev. Ob tem je tudi tlakoval pot mimo cerkve na Ljubljanski grad.

Na grajskem griču je bila poleg grada še ena trdnjava, imenovana Šance. Ostanke te nekdaj mestne obrambne utrdbe, je Plečnik preuredil v čudovito sprehajališče in razgledno ploščad na mesto Ljubljana.

Čevljarski ali Šuštarski most, slikan z reke.

Šentjakobski trg, danes Levstikov trg ob cerkvi Sv.Jakoba. — Šentjakobski trg, danes Levstikov trg ob cerkvi sv.Jakoba.

Pot na Ljubljanski grad, mimo cerkve sv.Florjana.

Šance, nekoč obrambna trdnjava, danes sprehajališče.

Po Ljubljani

Ljubljana, lepo mesto, prijazno glavno mesto Slovenije in med 1. januarjem 2008 do 30. junija 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, tudi glavno mesto Evrope. To pa ni kar tako.

V Ljubljani se veliko dogaja, nekdo mi je rekel, da več kot na morju. Na Prešernovem trgu, ki so ga za promet zaprli in je namenjen sprehajalcem, so različne prireditve, kot je bil nedavni Festival nostalgija, kjer smo lahko občudovali starodobnike.

Našo prestolnico obišče veliko turistov. Odpravijo se na Ljubljanski grad, obiščejo tržnico, park Tivoli, kjer se prav tako veliko dogaja. Ljubljančani pa se z veseljem odpravimo v Botanični vrt, se sprehodimo po Trnovskem pristanu ob reki Ljubljanici do Špice, kjer bo nekoč zopet ljubljansko naravno kopališče.

Živalski vrt Ljubljana je čedalje bolj urejen, kolikor pač finančna sredstva dopuščajo. Z različnimi prireditvami privabljajo male in velike obiskovalce.

Živalski vrt Ljubljana, kjer ti kozice poskušajo vzeti rogljiček iz torbe.

Pa še nekaj razglednic iz najlepšega mesta na svetu, kot vedno pravi naš župan in jaz mu verjamem.

Hišni ljubljenčki so v Ljubljani pogosti sprehajalci.

Trdnjava Šance

Trdnjava Šance je bila nekoč na Ljubljanskem gradu. Arheološko še ni dobro raziskana, vendar viri pravijo, da je bil kompleks celo večji od grajskega. Utrdba se je spuščala po grajskem pobočju vse do Rožne ulice, kjer je veliko pozneje naš pesnik France Prešeren pisal Sonetni venec, in Karlovških vrat.

Poleg velikega stolpa je bila čuvajnica, v kateri je stanoval čuvaj. Ta je moral celo noč stražiti zaradi sovražnih napadov in zaradi požarov, ki so bili v tistem času v Ljubljani kar pogosti.

Kdo je v trdnjavi Šance živel in kako se ne ve natančno, bila je pač narejena za obrambo ljubljanskega grada.

Danes so Šance, po zaslugi slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, namenjene sprostitvi, sprehodu in druženju ljudi, pa tudi njihovi hišni ljubljenčki so pogosti obiskovalci grajskega griča.

Tudi pasji mladič je obiskal Šance in se pošteno utrudil.

Grajsko podzemlje

Kaj se skriva v grajskem podzemlju?

17. maja 2009 je Festival Ljubljana, ki upravlja z ljubljanskim gradom, priredil voden ogled grajskega podzemlja, seveda gre za Ljubljanski grad. Le kaj se skriva pod mogočnim gradom, kaj bomo videli in kaj doživeli?

Našo pot smo pričeli v nekdanjem varnostnem jarku pri peterokotnem stolpu, kjer je bil nekoč glavni vhod na grajsko dvorišče.

Tu nam je vodička povedala nekaj zgodovine grada:

12 st.pr.n.št. Žarna grobišča – najstarejše najdbe, ki govorijo o utrjeni naselbini na območju današnjega notranjega dvorišča.

1. st. n.št. Vojaška postojanka

11-12.st. Spanheimski grad (sprva lesen, nato še zidan).

15.st. Gradijo Friderikov grad. Zaradi turških vpadov so intenzivno gradili vojaške utrdbe. Grad je imel šest stražnih stolpov. Vhod je bil v že omenjenem Peterokotnem stolpu s sistemom dvižnega mostu.

1815. Kaznilnice, s krajšimi prekinitvami do leta 1945.

1905. Mestna občina Ljubljana odkupi Grad od države. Tedanji župan Ivan Hribar je že takrat prostore namenil kulturnim dejavnostim. Bil je tudi pobudnik za gradnjo električne vzpenjače na grad.

In če se vrnem h podnaslovu Kaj se skriva v grajskem podzemlju? Lahko rečem, da zelo malo in tisti, ki se niso udeležili tega vodenja niso prav nič zamudili. Veliko več zanimivih stvari skriva Ljubljanski grad nad zemljo v svojih sobanah in dvoranah.

Edina zanimiva stvar je bila vodni zbiralnik, v katerem se je zbirala deževnica.

V glavnem lahko vidimo iz kakšnih kamnin je grajski hrib zgrajen, sedaj so v podzemlju le še servisne službe, ki skrbijo za Grad.

Delček grajskega podzemlja, ki je trenutno odprt za oglede smo prehodili v desetih minutah, potem pa smo si z večjim veseljem ogledali nekatere dele gradu kot je Erazmov stolp, Stolp strelcev, Stanovsko dvorano, Palacij, Friderikov stolp kjer je bil zaprt tudi pisatelj Ivan Cankar.

Ljubljanski grad leži na 376 m visokem Grajskem griču, je simbol mesta Ljubljane in priljubljeno sprehajališče ljubljančanov, prav tako kot park Tivoli, obišče pa ga tudi zelo veliko domačih in tujih turistov. Poti na grad je več. Moja priljubljena je mimo cerkve sv. Jakoba in naprej mimo cerkve sv. Florjana in po Ulici na Grad. V 15-ih minutah se lahko iz mestnega vrveža umakneš v mirno naravo, z gozdovi, travniki in travniškimi rožami, ki obdajajo Ljubljanski grad. Oaza miru v središču mesta.

Arteški vodnjak druga polovica 14. stoletja z lesenim pohodnim kolesom in vretenom (začetek 17. stoletja) za dvigovanje vode. Sodi v sam vrh edinstvene zgodovinsko-tehniške dediščine. (napis na tabli)

Z Ljubljanskega grada je čudovit razgled na Ljubljano in ob lepem vremenu tudi na Kamniške alpe. — Z Ljubljanskega grada je čudovit razgled na Ljubljano in ob lepem vremenu tudi na Šmarno goro in Kamniške alpe.

Nekoč je bil peterokotni stolp glavni vhod na grajsko dvorišče. Veči vhod je bil za vozove, manjši pa za ljudi. Tu je bil dvižni most. Danes se v peterokotni stolp vstopa z dvoriščne strani in je namenjen različnim razstavam.

Šance, skrajna utrdbena točka na grajskem griču. To je bil velik kompleks s trdnjavo, vendar kaj se je tu dogajalo in kdo je tu živel še ni povsem raziskano. Danes ohranjen del je uredil arhitekt Jože Plečnik.

Ljubljanska tržnica

Na prostoru, kjer je zdaj osrednji del ljubljanske tržnice, je nekoč stal škofijski licej, to je gimnazija in višja šola, z licejsko knjižnico. Po potresu v Ljubljani leta 1895 so ga podrli in nastal je velik prazen prostor, ki so ga namenili za tržnico. Trg so poimenovali po prvem slovenskem pesniku Valentinu Vodniku, ki je bil na liceju profesor in ravnatelj, čigar spomenik je stal na tem mestu in stoji še danes, Vodnikov trg.

Ljubljanska tržnica je kar velika in po velikosti in ponudbi se lahko kosa tudi z tržnico v Padovi, ki sem jo obiskala nedavno. Poleg osrednjega dela na Vodnikovem trgu, obsega še: Plečnikovo tržnico ob Ljubljanici, ki jo je arhitekt zasnoval kot spomin na nekdanjo rimsko Emono in sega od Zmajskega mosta do Tromostovja;

Plečnikova tržnica, nabrežje Ljubljanice v bližini Tromostovja.

stojnice na Pogačarjevem trgu, ki se nahaja pred Semeniščem in za ljubljansko stolnico sv. Nikolaja, so namenjene pridelovalcem ekološke hrane.

Stojnice na Pogačarjevem trgu so namenjene ekološko pridelani hrani.

V pritličju Semenišča je prostor namenjen mlečnim izdelkom in pecivu, v prehodu med stolnico in Semeniščem pa je cvetlična tržnica.

Cvetlična tržnica v prehodu med stolnico in Semeniščem.

V soboto dopoldne, je na ljubljanski tržnici zelo živahno, ljudje se tu srečujejo, družijo, poklepetajo in seveda nakupijo sveže sadje in zelenjavo, ki jih na lesenih stojnicah prodajajo trnovske branjevke in tudi ostali domači pridelovalci. Na kovinskih stojnicah pa podjetniki ponujajo domače in predvsem uvoženo sadje in zelenjavo.

Poleg domačinov pa tržnico obišče tudi veliko tujih turistov, saj je tržnica v vsakem mestu velika zanimivost in tudi ekonomska slika tega mesta.

Poleg ljudi so redni obiskovalci ljubljanske tržnice tudi naši hišni ljubljenčki. Sem velika oboževalka psov, toda kaj naj ubogi kuža počne na tržnici polni ljudi in hrupa. Ko vsi upirajo poglede v stojnice, kako naj vidijo pri tleh višavskega terierja ali kakšnega drugega štirinožnega malčka. Dobro, kakšnega novofundlandca ali bernardinca malo težje pohodiš, ampak vsak od teh tačkarjev bi bil sigurno bolj vesel sprehoda na Ljubljanski grad ali v Tivoli, v to sem prepričana.

Tudi hišni ljubljenčki obiskujejo tržnico.

Poleg hrane pa lahko na tržnici kupimo tudi oblačila, obutev, sveče, sadike rož in zelenjave, suho robo in druge izdelke domače obrti.

V teh dneh lahko na ljubljanski tržnici kupimo sadike primul in drugih zgodnjih spomladanskih rož.

Sprostitev za oči. — Paša za oči, sprostitev za dušo

Bogastvo za zelenjavnem delu ljubljanske tržnice. — Bogastvo za zelenjavnem delu ljubljanske tržnice

Osrednji del ljubljanske tržnice je namenjen domačim pridelovalcem hrane.

Kapela sv. Jurija

Kapela sv. Jurija je ena starejših ohranjenih delov Ljubljanskega gradu. Nahaja se pred vhodom v razgledni stolp. Sv. Jurij je zavetnik mesta Ljubljane.

Sv. Jurij v istoimenski kapeli na Ljubljanskem gradu.

Kapela se prvič omenja leta 1489. Sprva gotska kapela, je kasneje prezidana v baročnem stilu, poslikali pa so jo tudi z grbi deželnih glavarjev. To je posebnost kapele, kajti v sakralnih objektih le redko srečamo posvetne vsebine.

Sv. Jurij je na freskah pogosto upodobljen s kopjem v rokah, prav tako je tudi na freski v grajski kapeli. Sv. Jurij je bil rimski vojak, ki je živel med leti 275 do 303.

Grajska kapela sv. Jurija poslikana z deželnimi grbi, kar je v sakralnih objektih redkost.

Peterokotni stolp

Peterokotni stolp je del Ljubljanskega gradu, ki je bil v 15. stoletju glavni vhod na grajsko dvorišče. Nad obrambnim jarkom sta potekala dvižna mostova in še danes sta lepo vidna dva vhoda, večji za vozove in manjši za ljudi. V nadstripju je bilo stanovanje grajskega upravitelja. Danes nadstropja ni več. Cel stolp je lepo obnovljen in namenjen različnim razstavam, fotografskim in likovnim, manjšim koncertom in gledališkim predstavam.

Ob mojem nedavnem obisku Ljubljanskega grada, je bila tu razstava čudovitih in zelo razkošnih oblek, prav take so nosili na gradovih, si predstavljam, z naslovom “Obleka sanje skozi čas”. Avtorica je modna ustvarjalka Vesna Knific Levič. V spremljajočem letaku je navedeno, da ustvarjalka oblikuje oblačila za tiste, ki se ne bojijo razkošja, obleke za tiste, ki bi bile rade grajske gospodične.

Razkošne obleke v razstavnem prostoru peterokotnega stolpa. V ozadju je viden veliki in mali vhod, ki je bil nekoč glavni vhod na Ljubljanski grad

Razkošna obleka za tiste, ki želijo biti grajske gospodične.