Mrtvi ne plačujejo računov

Tudi slovenski avtorji so zanimivi in berljivi, tudi ko gre za kriminalko. Taka je pravkar prebrana knjiga “Mrtvi ne plačujejo računov”  kriminalka, ki jo je napisal  slovenski pisatelj Vladimir P. Štefanec, ki je tudi literarni in umetnostni kritik. Dvakrat je bil nominiran za literarno nagrado Kresnik.

Pričujoča knjiga je drugi primer policijskega inšpektorja Viktorja Kobala.  V neki družinski grobnici najdejo truplo mlajše ženske. Inšpektor s svojima pomočnikoma odkrije, da gre za zgodovinarko, ki je bila zaposlena v muzeju, kjer pa se dogajajo čudne stvari. Višji kustos prepisuje iz magistrske naloge umorjene in objavlja članke pod svojim imenom. Originalni eksponati se prodajajo in nadomeščajo s ponaredki. Stric umorjene upravlja z njenim premoženjem, kot je navedeno v oporoki v nesreči preminulih staršev, dokler ne dobi dojenčka. Tudi fant se obnaša zelo čudno. Skratka sumljivih kar nekaj.

Berljiva in do konca napeta kriminalka. Izkaže se, da je bila smrt mlade zgodovinarke nesrečni slučaj, toda nekdo od preiskovancev je bil ob nesreči poleg.

Thrity Umrigar, Sladka sedanjost

Pisateljica se je rodila v Bombaju in tam živela do 21. leta, ko se je preselila v Ameriko, Ohaio kjer je študirala novinarstvo. Prav zato tako dobro opiše preplet življenja v Indiji in ZDA, kot je to v knjigi Sladka sedanjost. Skozi zgodbo Tehmine Setna, ki ji je umrl ljubljeni mož in zdaj med bivanjem pri sinovi družini v Ohaiu, razmišlja ali naj se vrne domov ali ostane v ZDA. Razlika je ogromna, a Tehmi povsod najde tisto dobro stran življenja. Tehmina spada med parse, ki so živeli v Iranu in v knjigi je lepa zgodba o tem kako so parsi prišli v Indijo.

Citat: Skupina parsov je prispela v Sandžan, majhno indijsko mesto. Hindujski vladar, ki ni mogel dopovedati tej skupini tujcev, ki so govorili le farsi, da ne more naseliti novih prišlekov, jih je na obali pozdravil s kozarcem, do roba napolnjenim z mlekom.Ni prostora naj bi simboliziral poln kozarec. A glavni duhovnik parsov je vzel majhno količino sladkorja, ga razstopil v kozarcu in pazil, da pri tem ni razlil niti kaplje mleka. To je bil njegov odgovor. Kot sladkor v mleku bo naša navzočnost osladila vaše življenje, ne da bi vas pri tem vznemirjala ali vam povzročala kakšne težave. In tako so jim dovolili ostati. Konec citata.

V smislu te zgodbe je Tehmi živela in delala tudi v ZDA, kjer so jo mnogi vzljubili in tako se odloči, da ostane s svojo družino v Ohaiu.