Anita Nair, Ženski kupe

Ženski kupe
Ženski kupe

Zgodba romana Ženski kupe se dogaja se na jugu  Indije, je zgodba petinštiridesetletne Akhile, ki je samska, je  davčna uradnica in  po očetovi smrti prevzame skrb za  svojo zahtevno družino. Odloči se zaživeti samostojno življenje, vendar je to v Indiji za žensko skoraj nemogoče, kajti držijo se Manujevega zakonika, ki je nastal približno na začetku našega štetja in pravi: “V otroštvu mora biti dekle podrejeno očetu, v zakonu možu, v vdovstvu pa sinovom; ženska ne sme biti nikoli neodvisna.”

“Kako naj ženska živi sama?”, se sprašuje Akhila.

Odloči se odpotovati sama v obmorsko mesto, kjer bo premislila o svoji nadaljnji poti  in si kupi vozovnico za spalnik,  v ženskem kupeju.  O posebnih kupejih za ženske na indijskih vlakih pravi avtorica: “Vse od začetka leta 1998 so na bangalorski železniški postaji imeli posebne blagajne za ženske. In večina nočnih vlakov, za katere je bilo mogoče rezervirati kupe drugega razreda, je imela tudi ženske kupeje.”

V ženskem kupeju se srečajo različne ženske, po starosti in stanu, toda vsaka ima svojo življensko zgodbo in tako si pripovedujejo o odnosih z možmi, prijatelji, materami in otroki.

Janaki je najstarejša med njimi. Poročila se je z 18-imi leti, poroka je bila dogovorjena. Že 40 let je srečno poročena in kaj jo najbolj moti, vsak večer isti ritual v kopalnici, ki ga izvaja njen mož. A kljub temu pravi, da je njen zakon prijazna ljubezen in odloči se preslišati stvari, ki jo motijo.

Lepotica Margaret Shanti je učiteljica kemije, njen mož je naduti ravnatelj šole, ki je sicer lep, gibčen in vitek, a kot Margareth prepozno spozna, dvoličen in nadut. Učence na šoli kaznuje tako, da imajo vse življenje traume. Margaret se odloči, da bo svet rešila te spake, zato ga postopoma spremeni v debeluha, odvisnega od hrane in od nje. Preden izstopi iz vlaka reče Akhili: “Samo zapomnite si, da morate sami skrbeti zase. Nihče drug ne bo. Življenje bo precej lažje, če vas neha skrbeti mnenje drugih.”

Tako svojo zgodbo povedo še Marikolanthu, 31-letna pomočnica v misijonski bolnišnici, Prabha Devi, mirna in plašna ženska, ki jo je bilo strah vsega novega, dokler ni nekega dne odkrila, da ne mara osebe kakršna je postala in se je spremenila.

Vse te zgodbe Akhili pomagajo h dokončni odločitvi. Seveda lahko kot ženska v Indiji živi sama. Če je lahko dolga leta skrbela za zahtevno družino, bo še veliko lažje poskrbela samo zase.